Za upočasnitev širjenja koronavirusa in zaščito zdravja in dobrega počutja evropskih državljanov so potrebne določene omejitve potovanj. Evropska komisija si ob polnem spoštovanju zdravstvenih in varnostnih ukrepov po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi ljudem omogočila srečanje s prijatelji in družino in službena potovanja ter zagotovila prost pretok državljanov, blaga in storitev.

Komisija izvaja pobude za pomoč državljanom pri varnem potovanju po Evropi:

Države članice EU so 13. oktobra 2020 sprejele Priporočilo Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19. Priporočilo je bilo posodobljeno 1. februarja 2021, 14. junija 2021 in 25. januarja 2022. 

Več o skupnem pristopu k ukrepom v zvezi s potovanji

Skupni obrazec za lokalizacijo potnikov

Izmenjava podatkov med organi držav članic za sledenje stikom je lahko zlasti pomembna, kadar potniki prečkajo meje v neposredni bližini drugih potnikov, na primer na letalih ali vlakih. Države članice lahko uporabijo digitalne obrazce za lokalizacijo potnikov, da zberejo podatke o čezmejnih potnikih, ki vstopajo na njihovo ozemlje. Da bi lahko države članice izmenjevale zadevne podatke prek platforme za izmenjavo, ki sta jo razvili Komisija in Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), je Komisija 17. marca 2021 objavila osnutek ukrepov o določitvi potrebnih pravnih pogojev za obdelavo takšnih osebnih podatkov.

Po pravilih EU imajo potniki pravico izbirati med dobropisi ali gotovinskim povračilom za odpovedane potniške vozovnice (za letalo, vlak, avtobus ali trajekt) ali paketna potovanja Komisija sicer ponovno potrjuje to pravico, s priporočilom z dne 13. maja 2020 pa želi zagotoviti, da bodo dobropisi vzdržna in privlačnejša alternativa povračilu za odpovedana potovanja v kontekstu trenutne pandemije, zaradi katere so tudi organizatorji potovanj v hudi finančni stiski.

Preverite lahko seznam vseh nacionalnih organov v Evropi, ki izdajajo informacije za potnike:

Države EU so se dogovorile o skupnem pristopu k potovanju iz nečlanic EU v Evropsko unijo, ki je določen v priporočilu Sveta. 22. februarja 2022 je Svet posodobil priporočilo za dodatno olajšanje potovanj iz tretjih držav v EU.  Države članice so se dogovorile, da bodo te posodobitve začele uporabljati 1. marca 2022. 

Državljanom in prebivalcem EU, njihovim družinskim članom ter osebam, ki imajo nujne razloge za vstop v Evropo, bi moralo biti še naprej omogočeno potovanje v EU.

Komisija je 2. marca 2022 predlagala uporabo Direktive o začasni zaščiti, da bi ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, ponudila hitro in učinkovito pomoč. Komisija je sprejela tudi operativne smernice za pomoč mejnim policistom držav članic pri učinkovitem upravljanju prihodov iz Ukrajine. Države članice se spodbuja, naj poenostavijo prehajanje meja med EU in Ukrajino tudi za osebe, ki nimajo vseh potrebnih dokumentov (npr. nimajo potrdila o testiranju, cepljenju ali prebolelosti).

V skladu s priporočilom Sveta o potovanju v EU med pandemijo bi bilo treba za ljudi, ki bežijo z vojnih območij, opustiti vse zahteve pred prihodom v Evropsko unijo.

Izjeme pri omejitvah potovanj

Cepljeni in prebolevniki

Države EU bi morale odpraviti začasno omejitev nenujnih potovanj v EU za osebe, cepljene s cepivom, odobrenim v EU, ali cepivom, ki ga je odobrila Svetovna zdravstvena organizacija, če so zadnji odmerek primarne serije cepljenja prejele najmanj 14 dni in največ 270 dni pred prihodom ali so prejele dodaten poživitveni odmerek.

Države EU bi morale odpraviti tudi začasno omejitev nenujnih potovanj za osebe, ki so prebolele COVID-19 v 180 dneh pred potovanjem v EU, če lahko to dokažejo z evropskim digitalnim covidnim potrdilom ali potrdilom, izdanim zunaj EU, ki se šteje za enakovredno evropskemu digitalnemu covidnemu potrdilu.

Otroci

Otrokom, starejšim od 6 let in mlajšim od 18 let, ki izpolnjujejo pogoje, določene za odrasle, bi bilo treba potovanje dovoliti.

Vsem drugim otrokom, starejšim od 6 let in mlajšim od 18 let, bi bilo treba dovoliti potovanje z negativnim testom PCR, opravljenim ne prej kot 72 ur pred odhodom. Države EU bi lahko zahtevale dodatno testiranje po prihodu ter karanteno ali osamitev.

Za otroke, mlajše od 6 let, ki potujejo z odraslo osebo, se zahteve za testiranje ali dodatne zahteve ne bi smele uporabljati.

Države na seznamu EU 

Če se epidemiološke razmere v državi zadovoljivo izboljšajo, jo lahko Svet vključi na seznam držav, iz katerih bi morala biti mogoča vsa potovanja ne glede na status cepljenja. Trenutno so na seznam vključene naslednje države:

• Bahrajn
• Čile
• Kitajska (s pridržkom potrditve vzajemnosti)
• Kolumbija
• Indonezija
• Kuvajt
• Nova Zelandija
• Peru
• Katar
• Ruanda
• Saudova Arabija
• Južna Koreja
• Združeni arabski emirati
• Urugvaj

Omejitve potovanj bi bilo treba postopoma odpraviti tudi za posebni upravni območji Kitajske Hongkong in Macao. V kategoriji entitet in teritorialnih oblasti, ki jih vsaj ena država članica ne priznava kot države, bi bilo treba postopoma odpraviti tudi omejitve potovanj za Tajvan. 

Svet je seznam nazadnje posodobil 17. januarja 2022, pregleduje pa se vsakih štirinajst dni.

Rezidenti Andore, Monaka, San Marina in Vatikana naj bi se za namene priporočila obravnavali kot rezidenti EU. V to priporočilo so vključene tudi pridružene schengenske države (Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica). 

Zasilna zavora 

Priporočilo Sveta vključuje tudi mehanizem „zasilne zavore“, ki državam članicam omogoča hitro in usklajeno ukrepanje za omejitev tveganja vnosa različic koronavirusa v EU.

Ker priporočilo Sveta ni pravno zavezujoč instrument, lahko države članice in pridružene schengenske države uporabijo različne ukrepe. Podrobne informacije o veljavnih ukrepih so na voljo na portalu Re-open EU. 

Zaradi pandemije koronavirusa lahko imetnikom vizumov, ki se nahajajo na schengenskem območju in pred iztekom vizumov za kratkoročno bivanje ne morejo zapustiti ozemlja, organi, ki jih imenujejo zadevne države članice, vizume podaljšajo do največ 90/180 dni. Če so imetniki vizumov prisiljeni ostati na schengenskem območju dlje od podaljšanega obdobja 90/180 dni, bi jim moral nacionalni organ izdati nacionalni vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za začasno prebivanje.

Države članice se spodbujajo, naj državljane in državljanke tretjih držav, ki zaradi omejitev potovanj ne morejo zapustiti njihovega ozemlja, oprostijo upravnih sankcij ali kazni. Prekoračitev dovoljenega časa bivanja zaradi začasne omejitve potovanj se ne bi smela upoštevati pri obravnavi nadaljnjih vlog za izdajo vizuma.

Državljani tretjih držav, ki so oproščeni vizumske obveznosti, ki so ostali na schengenskem območju dlje od dovoljenega obdobja 90 dni

Če so državljani tretjih držav, ki so oproščeni vizumske obveznosti, prisiljeni ostati na schengenskem območju dlje od podaljšanega obdobja 90/180 dni, bi jim moral pristojni nacionalni organ podaljšati veljavnost dovoljenj za zakonito prebivanje, izdati novo dovoljenje ali sprejeti druge ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo pravico do nadaljnjega prebivanja na njihovem ozemlju. Informacije so na voljo na spletnih straneh nacionalnih organov držav članic.

Potne listine s pretečeno veljavnostjo zaradi nepričakovanega daljšega prebivanja v tujini

Državljanom EU in njihovim družinskim članom, ki nimajo veljavnega potnega lista in/ali vizuma, je treba dovoliti vstop na ozemlje EU, če lahko na drug način dokažejo, da so državljani EU ali družinski člani državljana EU. V sedanjih razmerah se pretečeni potni list šteje za dokazilo z drugimi sredstvi. Družinski člani morajo vedno dokazati, da so družinski člani državljana EU.

Če državljanke in državljani EU potrebujejo pomoč v državi zunaj EU, v kateri ni veleposlaništva ali konzulata njihove države članice EU, se lahko v skladu s pravom EU za pomoč obrnejo na veleposlaništvo ali konzulat katere koli druge države EU.

Informacije o pravicah državljank in državljanov EU do diplomatske ali konzularne zaščite zunaj EU

Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sta po izbruhu pandemije COVID-19 pomagali državljankam in državljanom EU, ki so obtičali v tujini, pri vračanju domov. Državljani in državljanke EU, ki potrebujejo pomoč zunaj EU, naj se obrnejo na svojo državo članico.