Pregled
Evropa je bila od nekdaj celina industrije, podjetništva in inovacij, ki se je preoblikovala z industrijskimi in tehnološkimi revolucijami, svetovno konkurenco in spreminjajočimi se družbami.
S sodelovanjem, odpornostjo in odločnostjo smo iz pretresa zaradi pandemije izšli še močnejši in uspešno premagali energetsko krizo brez primere. Vendar je zdaj čas, da okrepimo našo konkurenčnost, saj se svetovno gospodarstvo hitro spreminja.
Da bi zaščitili in okrepili konkurenčnost Evrope, tudi ob upoštevanju drugih globalnih akterjev, blaginje in pravičnosti, moramo odločno ukrepati. Zato moramo najprej olajšati in pospešiti poslovanje ter poglobiti enotni trg v vseh sektorjih. Kompas za konkurenčnost, prva pomembnejša pobuda nove Komisije, bo usmerjal naše prihodnje delo na podlagi Draghijevega poročila.
Ključni podatki
Cilji
Poenostavitev poslovanjaza spodbujanje gospodarske rasti
- Čisti industrijski dogovor
za podporo konkurenčnim industrijam EU in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest
- Bolj krožno in odporno gospodarstvo
za prehod na bolj trajnostne prakse potrošnje in proizvodnje
- Povečanje produktivnosti z razširjanjem digitalnih tehnologij
za krepitev konkurenčnosti EU in prevzem vodilne vloge pri inovacijah na področju umetne inteligence
- Umestitev raziskav in inovacij
v središče našega gospodarstva
- Močna spodbuditev naložb
za pospešitev zelenega, digitalnega in socialnega prehoda
- Odprava vrzeli v spretnostih in delovni sili
za boljši poklicni razvoj ljudi in povečanje gospodarske konkurenčnosti
Kako bomo dosegli svoje cilje
Da bi zagotovili konkurenčnost in blaginjo Evrope, si bomo v naslednjih letih prizadevali za naslednje.
Enostavnejše in hitrejše poslovanje
Da bi izboljšali našo konkurenčnost, nameravamo:
- uvesti kompas za konkurenčnost za zapolnitev inovacijske vrzeli, razogljičenje in večjo varnost,
- dokončati enotni trg v ključnih sektorjih, da bi podjetjem omogočili širitev poslovanja,
- izvesti nov pristop k politiki konkurence,
- zmanjšati upravno breme in obveznosti poročanja za vsaj 25 % za vsa podjetja in za vsaj 35 % za MSP,
- opraviti obremenitveni test pravnega reda EU in pripraviti predloge za poenostavitev in kodifikacijo zakonodaje, da bi odpravili prekrivanja in protislovja ter hkrati ohranili visoke standarde,
- predlagati nov pravni status na ravni EU v pomoč inovativnim podjetjem pri rasti,
- uvesti novo preverjanje MSP in konkurenčnosti, da bi se izognili nepotrebnim upravnim bremenom,
- predlagati prenovljen medinstitucionalni sporazum o poenostavitvi in boljši pripravi zakonodaje.
Da bi ostali zvesti svojim ciljem, ki smo si jih zastavili v evropskem zelenem dogovoru, omogočili razogljičenje gospodarstva in znižali cene energije, nameravamo:
- predstaviti dogovor o čisti industriji, ki bo omogočil konkurenčnost evropske industrije in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest,
- predlagati vključitev 90-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2040 v evropska podnebna pravila,
- podpreti industrijske panoge in podjetja pri prehodu z uvedbo akta o pospeševanju razogljičenja industrije, ki bo pripomogel k pospešitvi postopkov načrtovanja, javnih razpisov in izdaje dovoljenj,
- zmanjšati stroške energije za gospodinjstva in podjetja z dokončanjem energetske unije,
- vlagati v infrastrukturo in tehnologije za čisto energijo,
- aktivirati in razširiti naš mehanizem skupnega povpraševanja, da bi poleg plina vključeval tudi vodik in kritične surovine,
- zagotoviti zanesljivo oskrbo s surovinami, čisto energijo in čisto tehnologijo z razvojem partnerstev za čisto trgovino in naložbe,
- še naprej ohranjati vodilno vlogo v mednarodnih pogajanjih o podnebju,
- spodbujati potovanje po železnici ter predlagati uredbo o enotni digitalni rezervaciji in izdaji vozovnic, da bi Evropejcem in Evropejkam omogočili nakup ene same vozovnice na eni sami platformi in s tem pridobitev pravic potnikov za celotno potovanje.
Da bi prešli na bolj trajnosten vzorec proizvodnje in potrošnje ter dlje ohranili vrednost virov v našem gospodarstvu, bomo:
- z aktom o krožnem gospodarstvu prispevali k ustvarjanju povpraševanja na trgu po sekundarnih materialih in enotnega trga za odpadke,
- predstavili nov sveženj za kemijsko industrijo, katerega cilj je zagotoviti jasnost glede „večnih kemikalij“ (per- in polifluoroalkilnih snovi),
- prizadevali si bomo za dokončanje evropske zdravstvene unije z razpršitvijo dobavnih verig, spodbujanjem dostopa do najnaprednejših načinov zdravljenja ter vzpostavitvijo odpornejšega zdravstvenega in farmacevtskega sektorja,
- s predložitvijo akta o kritičnih zdravilih si bomo prizadevali za zmanjšanje odvisnosti, kar zadeva kritična zdravila in njihove sestavine,
- okrepili prizadevanja na področju preventivnega zdravja, zlasti duševnega zdravja, bolezni srca in ožilja in raka, pa tudi na področju zdravljenja degenerativnih bolezni in raziskav o avtizmu,
- zaščitili varnost naših zdravstvenih sistemov ter predlagali evropski akcijski načrt za kibernetsko varnost bolnišnic in izvajalcev zdravstvenih dejavnosti.
Za povečanje produktivnosti z razširjanjem digitalnih tehnologij nameravamo:
- spodbujati naložbe v digitalno infrastrukturo za izboljšanje dostopa do varne, hitre in zanesljive povezljivosti,
- še naprej krepiti izvrševanje digitalnih zakonov EU,
- reševati izzive, povezane s platformami za e-trgovanje,
- povečati naložbe v superračunalništvo, polprevodnike, internet stvari, genomiko, kvantno računalništvo in vesoljsko tehnologijo,
- zagonskim podjetjem in industriji umetne inteligence prek akcijskega načrta za celino umetne inteligence zagotoviti dostop do super računalniških zmogljivosti,
- s strategijo za uporabo umetne inteligence spodbujati nove industrijske uporabe umetne inteligence ter izboljšati zagotavljanje različnih javnih storitev,
- združiti vse vire v okviru Evropskega raziskovalnega sveta za umetno inteligenco (RAISE),
- zagotoviti nemoteno izmenjavo podatkov velikega obsega v okviru strategije za evropsko podatkovno unijo.
Da bi povečali konkurenčnost Evrope in ji omogočili prehod v novo dobo izumov in iznajdljivosti, bomo raziskave, inovacije, znanost in tehnologijo postavili v središče našega gospodarstva. V ta namen bomo:
- povečali porabo za raziskave in se bolj osredotočili na strateške prednostne naloge,
- razširili Evropski raziskovalni svet in Evropski svet za inovacije,
- z novim evropskim aktom o biotehnologiji omogočili lažji in hitrejši prenos biotehnologije iz laboratorija na trg,
- podprli zeleni in digitalni prehod ter razvijali tehnologije z visoko vrednostjo s strategijo za evropsko bioznanost,
- okrepili sodelovanje med raziskovalnimi oddelki, visokošolskim izobraževanjem in podjetji, zlasti s krepitvijo zavezništev univerz.
S povečanjem javnih naložb in zmanjševanjem tveganja zasebnega kapitala bomo izvajali obsežne naložbe v trajnostno konkurenčnost. Zato bomo:
- predlagali ukrepe za absorbiranje tveganj, da bi komercialnim bankam, vlagateljem in tveganemu kapitalu olajšali financiranje hitro rastočih podjetij,
- pregledali pravila za odpravo ovir, ki omejujejo obseg evropskega kapitala, ki je na voljo za financiranje inovacij,
- spodbujali zasebne prihranke za naložbe v inovacije ter čisti in digitalni prehod z oblikovanjem evropske unije prihrankov in naložb,
- revidirali pravila o javnem naročanju, da bi v nekaterih strateških sektorjih evropski proizvodi lahko imeli prednost,
- zagotovili razvoj strateških tehnologij in njihovo proizvodnjo z vzpostavitvijo Evropskega sklada za konkurenčnost, ki bo tudi podpiral pomembne projekte skupnega evropskega interesa.
Da bi državljanom in državljankam omogočili boljši poklicni razvoj in povečali gospodarsko konkurenčnost, nameravamo:
- vzpostaviti unijo spretnosti, ki se bo osredotočala na naložbe, vseživljenjsko učenje in ohranjanje spretnosti,
- ukrepati na področju izboljšanja osnovnih znanj in spretnosti,
- predlagati strateški načrt za izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi obravnavali zmanjšanje uspešnosti in pomanjkanje usposobljenega učiteljskega osebja na področjih, povezanih z znanostjo, tehnologijo, inženirstvom in matematiko (STEM), ter povečali število deklet pri izobraževanju in poklicni poti na teh področjih,
- spodbujati poklicno izobraževanje in usposabljanje v okviru evropske strategije za poklicno izobraževanje in usposabljanje,
- okrepiti in preusmeriti sredstva za financiranje spretnosti v proračunu EU,
- zagotoviti priznavanje znanj in spretnosti med državami s predložitvijo pobude za prenosljivost znanj in spretnosti ter si še naprej prizadevati za evropsko diplomo.
Doseženi rezultati
Spremljajte in ostanite na tekočem glede napredka novih pobud, predlaganih zakonov in zakonodajnih sprememb v okviru te prednostne naloge
- september 2026
Evropski akt o inovativnosti v pomoč razvoju, financiranju in širitvi najbolj inovativnih zamisli.
- julij 2026
Akcijski načrt za elektrifikacijo, da bi Evropa postala prva celina na „električni pogon“.
Novi načrt za obravnavanje tveganj in izkoriščanje priložnosti naprednih modelov umetne inteligence za kibernetsko varnost.
- junij 2026
Sveženj za poenostavitev davčne ureditve za poenostavitev davčnih pravil EU in zmanjšanje bremen izpolnjevanja obveznosti za podjetja.
Sveženj o evropski tehnološki suverenosti – sklop novih ukrepov za krepitev digitalne avtonomije in odpornosti Evrope.
- maj 2026
Nova pobuda za poenostavitev sistema rezervacij in potovanj z vlakom v EU.
- marec 2026
EU Inc., novi podjetniški okvir, ki podjetjem olajšuje ustanavljanje, poslovanje in rast po vsej EU.
Akt o pospeševanju industrije za krepitev proizvodnih zmogljivosti in ustvarjanje delovnih mest.
Izpostavljamo
Novi akcijski načrt za elektrifikacijo je namenjen pospešitvi prehoda Evrope s fosilnih goriv na električno energijo v industriji in prometu in kar zadeva stavbeni fond. Cilj načrta je, da Evropa postane prva celina „na električni pogon“, in sicer s povečanjem deleža električne energije v končni porabi energije s sedanjih 23 % na 46 % do leta 2040. Z dosego tega cilja bi lahko EU predvidoma prihranila 260 milijard evrov na leto pri uvozu fosilnih goriv.
Novi načrt bo omogočil posodobitev in razogljičenje evropskega energetskega sistema, kar bo pripomoglo k pospešitvi zelenega prehoda. Prispeval bo tudi k zmanjšanju cenovne vrzeli med stroški električne energije in energije iz fosilnih goriv ter spodbujal uporabo čistejših tehnologij, ki temeljijo na električni energiji, med drugim toplotne črpalke, električna vozila in baterije.
Kdo je pristojen?
Izvršna podpredsednica za čisti, pravični in konkurenčni prehod
Izvršna podpredsednica za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo
Izvršni podpredsednik za blaginjo in industrijsko strategijo
Izvršna podpredsednica za socialne pravice, spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost
Komisar za trgovino in gospodarsko varnost
Komisar za gospodarstvo in produktivnost ter izvajanje in poenostavitev
Komisar za podnebje, ogljično nevtralnost in čisto rast
Komisarka za finančne storitve ter unijo prihrankov in naložb
Komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije
Komisar za energijo in stanovanjsko politiko
Komisar za trajnostni promet in turizem