Več informacij o razpoložljivih cepivih proti COVID-19 in splošni strategiji EU za cepljenje:

Evropska komisija je predlagala strategije za testiranje na COVID-19 in podpira razvoj zdravljenja.

Komisija je predstavila pobude za varovanje zdravja Evropejcev s poudarkom na krizni pripravljenosti in odzivu ter dolgoročni odpornosti zdravstvenih sistemov.

Čezmejno sodelovanje na področju zdravja

Center za usklajevanje nujnega odziva pod okriljem Evropske komisije ima ključno vlogo v prizadevanjih za reševanje ter je 24 ur na dan 7 dni v tednu na razpolago za pomoč vsem državam, v Evropi in drugod.

Smernice o čezmejnem sodelovanju na področju zdravstvenega varstva med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi naj bi 

• olajšale premeščanje pacientov med državami članicami
• omogočile zdravstvenemu osebju podporo v drugih državah EU
• razbremenile nacionalne zdravstvene sisteme zaradi pandemije
• uredile čezmejno mobilnost pacientov
• zagotovile lažje povračilo stroškov zdravstvenega varstva
• spodbujale nacionalne organe k uporabi obstoječih dvostranskih in regionalnih sporazumov

Zahtevki za čezmejno pomoč pri zdravstvenem varstvu se bodo usklajevali v okviru Odbora za zdravstveno varnost, ki mu predseduje Komisija, ter sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja.

Solidarnostni sklad EU v odziv na izredne zdravstvene razmere zaradi koronavirusa

Marca 2020 je bilo v okviru izrednega odziva EU na pandemijo koronavirusa razširjeno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU, da bi vključevalo tudi izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.

Evropska komisija je marca 2021 predlagala sveženj dodatne finančne podpore v skupni višini skoraj 530 milijonov evrov iz Solidarnostnega sklada EU, ki naj bi 17 državam članicam in trem državam pristopnicam pomagal pri obvladovanju pandemije koronavirusa. Svet in Evropski parlament sta 20. maja 2021 odobrila uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU v skladu s predlogom Komisije.

Komisija je 19. januarja 2022 zaključila izplačilo iz Solidarnostnega sklada EU kot pomoč državam članicam v skupni vrednosti 385,49 milijona evrov. Za podporo iz Solidarnostnega sklada EU je zaprosilo 17 držav članic in tri države pristopnice, in sicer Avstrija, Belgija, Hrvaška, Češka, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Španija ter Albanija, Črna gora in Srbija. Poleg tega je bilo v letu 2020 državam članicam, ki so zaprosile za predplačilo iz Solidarnostnega sklada EU, izplačanih 132,7 milijona evrov.

Podpora iz Solidarnostnega sklada EU za boj proti pandemiji koronavirusa

Ocena tveganja je sestavni del pripravljenosti in odziva na pandemijo. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je ključni organ v EU, ki ocenjuje tveganje širjenja virusov in vpliv na javno zdravje.

ECDC zagotavlja:

• hitre ocene tveganja
• redna epidemiološka poročila
• tehnično podporo

Vprašanja in odgovori ECDC o COVID-19 

Smernice ECDC za nefarmacevtske ukrepe

Evropska komisija je 15. junija 2021 predstavilasporočilo o prvih spoznanjih med pandemijo COVID-19, v katerem je ocenila in predstavila 10 spoznanj o izboljšanju ukrepanja na evropski in nacionalni ravni za boljše predvidevanje in zgodnje odkrivanje tveganj za javno zdravje, boljše načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah ter hitrejše in učinkovitejše skupno odzivanje na vseh ravneh. Seznam ni izčrpen, vendar predstavlja prvi pregled tega, kar že vemo o možnih ukrepih v korist vseh Evropejcev in Evropejk.

Evropska komisija je 27. aprila 2022 predlagala nove ukrepe za obvladovanje trenutne faze pandemije COVID-19 in pripravo na naslednjo.

Trenutno nižje ravni okužb s COVID-19 državam EU omogočajo, da okrepijo spremljanje, zdravstvene sisteme in splošno pripravljenost na pandemije. Komisija države članice zlasti poziva, naj:

• okrepijo cepljenje in dajanje poživitvenih odmerkov ob upoštevanju hkratnega širjenja COVID-19 in sezonske gripe
• podprejo razvoj naslednje generacije cepiv in terapevtikov
• vzpostavijo integrirane sisteme spremljanja, ki ne bodo več temeljili na ugotavljanju in sporočanju primerov COVID-19, temveč na pridobivanju zanesljivih in reprezentativnih ocen
• še naprej izvajajo ciljno usmerjeno testiranje in sekvenciranje, da bi lahko natančneje ocenili kroženje različic in odkrili nove različice
• vlagajo v okrevanje zdravstvenih sistemov in ocenijo širše učinke pandemije na zdravje, vključno z duševnim zdravjem ter zamudami pri zdravljenju in oskrbi
• bolje uskladijo pravila o potovanjih znotraj EU in z mednarodnimi partnericami
• okrepijo boj proti napačnim informacijam in dezinformacijam v zvezi s COVID-19
• še naprej izkazujejo solidarnost z drugimi državami po svetu in izboljšajo globalno upravljanje

Evropska komisija je poleg tega v okviru pobude EU FAB objavila razpis za rezervne zmogljivosti za proizvodnjo mRNK in vektorskih cepiv ter cepiv z beljakovino. S tem bo zagotovila možnost uporabe novih proizvodnih zmogljivosti v prihodnjih izrednih zdravstvenih razmerah.

Komisija je 2. septembra 2022 predlagala konkretne ukrepe za preprečitev porasta primerov COVID-19 v prihajajočem jesenskem in zimskem obdobju. Komisija države EU zlasti spodbuja, naj:

• izboljšajo stopnjo precepljenosti, kar zadeva primarno cepljenje in prvi poživitveni odmerek, med posamezniki, ki pridejo za tako cepljenje v poštev.
• pri cepljenju z dodatnim poživitvenim odmerkom dajo prednost določenim skupinam prebivalstva, zlasti osebam, starim 60 let in več, ter drugim upravičenim posameznikom katere koli starosti, pri katerih obstaja tveganje za težji potek bolezni;
• združijo kampanji za spodbujanje cepljenja proti COVID-19 in gripi. Cepljenje naj se spremlja z redno posodobljenim in jasnim obveščanjem, ki temelji na epidemiološkem razvoju, vedenjskih spoznanjih in dojemanju javnosti;
• zagotavljajo jasno obveščanje državljanov o koristih cepljenja.

Poleg tega je pomembno, da so vse države članice pripravljene ponovno uvesti javnozdravstvene ukrepe na podlagi jasno določenih pragov. Odvisno od epidemioloških razmer, nefarmacevtski ukrepi, na primer obrazne maske ali omejitve zbiranja, ostajajo ključni del nabora orodij držav članic za omejitev širjenja virusa.

Sporočilo poudarja tudi pomen močnih zdravstvenih sistemov in zmogljivosti v vseh državah članicah. Izboljšati je treba pripravljenost zdravstvenih sistemov na izbruhe nalezljivih bolezni in druge vrste pretresov. Sprejeti bi bilo treba tudi nadaljnje ukrepe v podporo dobremu duševnemu zdravju zdravstvenih delavcev in celotnega prebivalstva.