Javno zdravje

Za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe so v prvi vrsti odgovorne države EU. Politika EU na področju javnega zdravja dopolnjuje nacionalne politike za zagotovitev, da si EU prizadeva za močnejšo evropsko zdravstveno unijo, ki koristi vsem Evropejcem in Evropejkam.  

Komisija in države članice so sprejele skupni pristop EU k zagotavljanju dobave cepiv proti COVID-19 in olajšanju njihove distribucije, s čimer so pomagale zagotoviti pravočasen dostop in razpoložljivost po vsej EU. Distribucija varnih in učinkovitih cepiv se je v EU po strogih postopkih odobritve in najvišjih varnostnih standardih začela do konca leta 2020. Od takrat je Evropska komisija zagotovila do 4,2 milijarde odmerkov cepiv proti COVID-19. Do avgusta 2023 je bilo proti virusu cepljenih skupaj 84,8 % odraslih oseb. Ekipa Evropa je tudi zagotovila več kot 530 milijonov odmerkov za donacijo državam po vsem svetu. 

Čeprav je bilo cepljenje najboljši način za ustavitev pandemije in vrnitev v normalno življenje, Komisija zdaj ostaja zavezana zagotavljanju, da so terapevtiki proti COVID-19 na voljo za zdravljenje okuženih oseb. Strategija Evropske komisije za terapevtike proti COVID-19 podpira razvoj in razpoložljivost zdravil, tudi za zdravljenje dolgega COVID, in tako dopolnjuje strategijo EU za cepiva v okviru evropske zdravstvene unije. Evropska agencija za zdravila je kot varne in učinkovite potrdila devet od petnajstih terapevtikov s seznamov možnih načinov zdravljenja COVID-19 iz leta 2021, s katerimi je bilo zdravljenje zagotovljeno pacientom po vsej EU. Komisija je sklenila pogodbi o javnem naročilu za dobavo dveh terapevtikov.  

Evropska komisija je izdala priporočila o skupnem pristopu k testiranju in spremljanju širjenja virusa ter podprla razvoj zmogljivosti za spremljanje. 

Komisija je predstavila pobude za varovanje zdravja Evropejcev in Evropejk z izboljšanjem pripravljenosti in odzivanja na krize ter dolgoročne odpornosti zdravstvenih sistemov v EU.

Komisija je novembra 2020 na podlagi prvih spoznanj, pridobljenih med krizo zaradi COVID-19, predlagala oblikovanje evropske zdravstvene unije. Z njo bodo Evropi zagotovljene vse družbene in gospodarske koristi za preprečevanje zdravstvenih kriz, pripravo nanje ter njihovo obvladovanje na ravni EU in svetovni ravni. Trdna evropska zdravstvena unija bo zaščitila naš način življenja, naše gospodarstvo in družbo.

Posledično se je okrepil usklajen odziv na ravni EU. 23. novembra 2022 je bila sprejeta uredba o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje. To je ključni pravni akt v okviru EU za zdravstveno varnost, ki razširja obstoječe mehanizme za pripravljenost, zgodnje opozarjanje in odzivanje na področju zdravja na ravni EU, skupaj z okrepljenimi pooblastili dveh ključnih zdravstvenih agencij EU – Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropske agencije za zdravila.

Zdravstveni program EU za obdobje 2021–2027, tj. Program EU za zdravje, ki je bil sprejet marca 2021 na pobudo Komisije in je podprt s sredstvi v višini 5,1 milijarde EUR, bo okrepil odpornost zdravstvenih sistemov in spodbujal inovacije v zdravstvenem sektorju. Program EU za zdravje pomembno prispeva k okrevanju po krizi zaradi COVID-19, saj se z njim zagotavlja boljše zdravje prebivalstva EU, podpira boj proti čezmejnim grožnjam za zdravje ter krepita pripravljenost in zmogljivost EU za učinkovito odzivanje na prihodnje zdravstvene krize kot del prihodnje močne evropske zdravstvene unije.

V evropski strategiji za zdravila iz novembra 2020 je bila predlagana vzpostavitev regulativnega okvira, ki bo kos izzivom prihodnosti, njen namen pa je bil podpreti industrijo pri spodbujanju raziskav in tehnologij, ki dosežejo paciente, da bi izpolnili njihove terapevtske potrebe, ob tem pa tudi obravnavati nedelovanje trga. V njej so bile obravnavane slabosti, ki jih je razkrila pandemija COVID-19, in predlagani ukrepi za okrepitev sistema. Komisija je aprila 2023 predlagala novo direktivo in novo uredbo za spremembo in nadomestitev obstoječe farmacevtske zakonodaje.

Zaradi pandemije COVID-19 je Komisija februarja 2021 ustanovila inkubator HERA. Cilj tega evropskega načrta pripravljenosti na biološko grožnjo je bil odkrivanje in analiziranje novih različic virusa, razvoj cepiv proti novim različicam, za katere obstoječa cepiva morda niso bila dovolj učinkovita, ter proizvodnja cepiv v obsegu in s hitrostjo, prilagojenima novim različicam.

Komisija je na podlagi tega načrta septembra 2021 ustanovila organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere – HERA, ki je eden od ključnih stebrov evropske zdravstvene unije in katerega cilj je prispevati k odpornosti Evrope proti prihodnjim izrednim zdravstvenim razmeram in drugim tveganjem.

Organ HERA predvideva grožnje in morebitne zdravstvene krize z zbiranjem obveščevalnih podatkov in pripravo potrebnih odzivnih zmogljivosti. Ob pojavu izrednih zdravstvenih razmer zagotavlja razvoj, proizvodnjo in distribucijo zdravil, cepiv in drugih zdravstvenih protiukrepov. V svojem prvem letu delovanja je ustanovil strokovno skupino za različice COVID-19 za spremljanje mutacij.

Med pandemijo COVID-19 je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki je ključni organ, ki ocenjuje tveganje širjenja virusa in vpliv na javno zdravje, zagotavljal redne ocene tveganja in epidemiološka poročila ter tehnično podporo. ECDC je javnosti zagotavljal tudi informacije o pandemiji, širjenju virusa, simptomih, testiranju, zdravljenju in preprečevanju, ki so bile objavljene na strani z vprašanji in odgovori v zvezi s COVID-19.

Komisija je vzpostavila EU FAB – mrežo vedno pripravljenih zmogljivosti za proizvodnjo cepiv in zdravil, ki jih je mogoče aktivirati v primeru prihodnjih kriz, ter začela ustvarjati zaloge opreme in zdravil proti kemičnim in jedrskim grožnjam.

Komisija je ves čas pandemije COVID-19 predlagala konkretne ukrepe za preprečevanje porasta števila primerov COVID-19, na primer v jesenskem in zimskem obdobju 2022–2023. Države članice so bile takrat pozvane, naj izboljšajo stopnjo precepljenosti, kar zadeva primarno cepljenje, pri poživitvenih odmerkih dajo prednost določenim skupinam prebivalstva, združijo kampanji za spodbujanje cepljenja proti COVID-19 in gripi ter zagotovijo jasno obveščanje državljank in državljanov o koristih cepljenja. Z ukrepi je bil poudarjen tudi pomen močnih zdravstvenih sistemov in zmogljivosti v vseh državah članicah. Priporočeni so bili tudi nadaljnji ukrepi za podporo dobremu duševnemu zdravju zdravstvenih delavcev in celotnega prebivalstva.

Mehanizem EU na področju civilne zaščite in rescEU

Med pandemijo COVID-19, zlasti v prvih mesecih krize, je EU prek mehanizma EU na področju civilne zaščite usklajevala in sofinancirala dobavo več kot 190 milijonov kosov medicinske in osebne zaščitne opreme ter okrepitev zdravstvenega osebja v bolnišnicah ter zagotovila več kot 10,5 milijona odmerkov cepiva več kot 55 državam v Evropi in po svetu.

Strateška zdravstvena rezervna zmogljivost rescEU, ki jo je Komisija vzpostavila leta 2021 za hitrejši odziv na potrebe, ki so jih povzročile zdravstvene krize, kot je pandemija COVID-19, je omogočila hitro dobavo več kot 3 milijonov kosov medicinske in zaščitne opreme ter laboratorijskega materiala državam članicam, ki so se spoprijemale s pandemijo.

Krizno upravljanje in solidarnost

Čezmejno sodelovanje na področju zdravja

Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) je imel ključno vlogo v prizadevanjih za pomoč in je bil 24 ur na dan vse dni v tednu pripravljen pomagati vsem državam v Evropi in zunaj nje.

Evropska komisija je aprila 2020 izdala smernice o čezmejnem sodelovanju na področju zdravstvenega varstva med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi. Cilj je bil olajšati sodelovanje pri premeščanju pacientov z zagotovitvijo strokovne medicinske pomoči, zagotoviti mobilnost pacientov, olajšati povračilo stroškov zdravstvenega varstva in na splošno olajšati breme, ki ga je nacionalnim zdravstvenim sistemom povzročila pandemija. Zahtevki za čezmejno pomoč pri zdravstvenem varstvu so se usklajevali v okviru Odbora za zdravstveno varnost, ki mu je predsedovala Komisija, ter sistema EU za zgodnje obveščanje in odzivanje.

Solidarnostni sklad EU

Marca 2020 je bilo v okviru izrednega odziva EU na pandemijo koronavirusa razširjeno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU, da bi vključevalo tudi izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju. Komisija je marca 2021 predlagala sveženj finančne podpore v skupni višini skoraj 530 milijonov EUR kot dodaten prispevek za podporo prizadevanjem držav članic in držav pristopnic pri boju proti pandemiji. Svet in Evropski parlament sta maja 2021 odobrila uporabo Solidarnostnega sklada EU v skladu s tem predlogom.

^{Izjava o omejitvi odgovornosti. Stran je bila nazadnje posodobljena septembra 2023.}