Krizno upravljanje in solidarnost

Med pandemijo COVID-19 je EU prek mehanizma EU na področju civilne zaščite usklajevala in financirala dostavo medicinske opreme in z njo povezanih potrebščin ter sofinancirala lete za repatriacijo za skoraj 100 tisoč državljanov EU.

Pošiljke zaščitnih mask, halj in varnostnih oblek, rokavic, očal, razkuževalnih sredstev in drugih proizvodov so ) so bile napotene v države, ki so zaprosile za pomoč, v Evropi in drugod po svetu.

EU je med pandemijo COVID-19:

• usklajevala in sofinancirala dobave več kot 190 milijonov kosov medicinske in osebne zaščitne opreme,

• bolnišnicam pomagala z dodatnim zdravstvenim osebjem,

• več kot 55 državam v Evropi in po svetu prek mehanizma EU na področju civilne zaščite zagotovila več kot 10,5 milijona odmerkov cepiva.

Pomoč se je izvajala prek Centra EU za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), ki je vozlišče Evropske unije za usklajevanje nujnega odziva. ERCC se je odzval na več kot 170 dodatnih prošenj za pomoč v zvezi s COVID-19 (razen repatriacij).

Od izbruha COVID-19 v začetku leta 2020 do konca leta 2021 je bilo v okviru pristopa Ekipa Evropa izplačanih 47,7 milijarde evrov v podporo več kot 140 partnerskim državam pri obvladovanju pandemije in njenih posledic. O tej podpori je poročala Komisija v okviru skupnega mehanizma za spremljanje Ekipe Evropa in združenih virov Komisije, držav članic EU, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj.

Od skupno 53,7 milijarde evra, mobiliziranih v okviru svežnja Ekipe Evropa, je bilo do decembra 2021 izplačanih 47,7 milijarde evrov, in sicer za odzivanje na nujne humanitarne potrebe (3 milijarde evrov), za krepitev zdravstvenih sistemov, sistemov oskrbe z vodo in sanitarnih sistemov (10,6 milijarde evrov) ter ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije, vključno z izgubo delovnih mest in izobraževanjem (34,1 milijarde evrov).

Ta izplačila so bila glede na obveznosti izvedena za naslednja območja/področja:

• evropsko sosedstvo 13,6 milijarde evrov od 15,6 milijarde evrov,

• podsaharska Afrika: 8,3 milijarde evrov od 9 milijard evrov,

• Zahodni Balkan in Turčija: 6,8 milijarde evrov od 7,6 milijarde evrov,

• Azija in pacifiška regija: 4 milijarde evrov od 4,3 milijarde evrov,

• Latinska Amerika in Karibi: 2,5 milijarde evrov od 3,2 milijarde evrov,

• Afrika, Karibi in pacifiška regija, regionalno: 539 milijonov evrov od 743 milijonov evrov,

• čezmorska ozemlja in Grenlandija: 579 milijone evrov od 631 milijonov evrov,

• globalni programi: 8,6 milijarde evrov od 9,7 milijarde evrov.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) zbira in objavlja podatke o globalnem odzivu donatorjev na COVID-19 v okviru svojega letnega statističnega poročanja o razvojni pomoči. Za podatke o globalnem odzivu akterjev na pandemijo pristopa Ekipa Evropa od leta 2022 bodo podatki, ki jih je mogoče prenesti, na voljo za vpogled v spletni podatkovni zbirki OECD (sistem poročanja o upnikih – CRS), v kateri lahko prenesete nabor podatkov in si ogledate transakcije, označene s ključno besedo COVID (#COVID-19). Zadevne podatke za leto 2022 naj bi OECD objavil decembra 2023.

Pandemije ne poznajo meja. EU si že od začetka prizadeva zagotoviti pravičen dostop do cenovno dostopnih, varnih in učinkovitih cepiv proti COVID-19 za vse. EU je uvedla ukrep globalni odziv na koronavirus, skupaj s partnerji vzpostavila pospeševalnik dostopa do orodij za boj proti COVID-19 (ACT) in podprla instrument COVAX, globalno pobudo za pravičen dostop do cepiv proti COVID-19.

Komisija, države članice in Evropska investicijska banka so vodilne vlagateljice v instrument COVAX, saj so z več kot 5 milijardami evrov 92 državam z nizkimi in srednjimi dohodki dale na voljo 1,8 milijarde odmerkov cepiv.

Obenem je mehanizem EU za zagotavljanje dostopa do cepiv državam članicam omogočil, da odmerke, ki jih je kupila EU, delijo s tretjimi državami, tudi prek instrumenta COVAX.

Države članice EU so do avgusta 2023 državam po svetu donirale več kot 530 milijonov odmerkov. Velika večina, tj. približno 445 milijonov odmerkov, je bila razdeljena prek instrumenta COVAX. Poleg tega so države članice EU z dvostranskimi donacijami zagotovile več kot 87 milijonov odmerkov, med drugim našim sosedam na Zahodnem Balkanu.

EU je partnerje podprla tudi s strategijami cepljenja in razdeljevanjem zalog, in sicer z dodatnimi 300 milijoni evrov za pospešitev uvajanja in uporabe cepiv v Afriki ter dodatnimi 100 milijoni evrov za izboljšanje dostopa do diagnostike in terapevtikov ter okrepitev zdravstvenih sistemov v partnerskih državah.

Da bi spodbudila lokalno proizvodnjo cepiv in dostop do njih v Afriki, je Ekipa Evropa maja 2021 začela pobudo v vrednosti 1 milijarde evrov v podporo cilju Afriške unije, da se do leta 2040 lokalno proizvede 60 % cepiv, ki se uporabljajo na celini. EU je v partnerstvu s Španijo vzpostavila tudi partnerstvo z Latinsko Ameriko in Karibi, da bi podprla lokalno proizvodnjo cepiv, zdravil in drugih zdravstvenih tehnologij ter okrepila odpornost zdravstvenih sistemov.

^{Izjava o omejitvi odgovornosti: spletna stran je bila nazadnje posodobljena septembra 2023.}