Neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in rusko izsiljevanje z oskrbo s plinom sta EU pahnila v največjo energetsko krizo doslej. To je namreč povzročilo veliko podražitev energije ter stisko za Evropejce in Evropejke. V odziv na krizo je EU leta 2022 izvedla nujne ukrepe za stabilizacijo cen energije in zagotovitev dostopa do oskrbe s plinom pozimi. Pozornost Komisije je zdaj namenjena obravnavanju visokih stroškov energije, ki vplivajo na državljane in podjetja EU. Komisija je zato februarja 2025 predstavila nov akcijski načrt za zmanjšanje stroškov energije, dokončanje energetske unije, privabljanje naložb in izboljšanje pripravljenosti na morebitne energetske krize. Načrt REPowerEU Komisija je maja 2022 predstavila načrt REPowerEU, da bi zmanjšala odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv s pospešitvijo zelenega prehoda in združitvijo moči s ciljem oblikovanja odpornejšega energetskega sistema in resnične energetske unije.Z načrtom REPowerEU smo državljane in državljanke ter podjetja EU zaščitili pred pomanjkanjem energije, oslabili ruski proračun za financiranje vojne in s tem podprli Ukrajino ter pospešili prehod na čisto energijo in stabilizirali cene.V prvih dveh letih od začetka izvajanja načrta smo:zmanjšali porabo plina za 18 %,odpravili našo odvisnost od ruskih fosilnih goriv,zagotovili dostop do varne in cenovno dostopne energije,prvič doslej proizvedli več električne energije iz vetrne in sončne energije kot iz plina,povečali število naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Zagotovitev oskrbe s plinom v zimskem času Komisija je junija in julija 2022 predlagala nova pravila, s katerimi bi Evropi zagotovila zadostno oskrbo s plinom, da bi bila odporna na morebitna nenadna nihanja iz Rusije v zimskih mesecih.Z novimi pravili o skladiščenju plina morajo države EU vsako leto do 1. novembra napolniti do 90 % zmogljivosti. Na začetku zimske sezone 2024–2025 so bila skladišča plina 95-odstotno polna, 90-odstotni prag pa je bil dosežen že avgusta 2024.Poleg tega so se države EU avgusta 2022 dogovorile o prostovoljnem zmanjšanju povpraševanja po zemeljskem plinu za 15 % v zimski sezoni 2022/2023, ki je bila pozneje razširjena na zimo 2023/2024. Svet je marca 2024 sprejel priporočilo za nadaljnje prostovoljne ukrepe do marca 2025 za ohranitev skupnega 15-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po plinu v primerjavi s povprečjem med aprilom 2017 in marcem 2022.Komisija je aprila 2022 vzpostavila tudi energetsko platformo EU, da bi države skupaj lažje sodelovale na svetovnih trgih. Komisija želi s platformo preprečiti rivalstvo med državami EU, izkoristiti vpliv EU pri zagotavljanju raznolikih virov energije, spodbujati konkurenco med glavnimi dobavitelji in doseči boljše pogoje za potrošnike. Zmogljivosti za skladiščenje plinaje treba napolniti vsakič pred zimo90 %napolnjenost skladišč vsako leto do 1. novembra.95 %napolnjenost skladišč s plinom pred zimo 2024–2025 Diverzifikacija virov plina in naložbe v infrastrukturo Ključni del zagotavljanja zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z energijo je diverzifikacija dobavnih poti. EU v zadnjih letih pri diverzifikaciji oskrbe sodeluje z mednarodnimi partnerji. Komisija je od leta 2022 sklenila sporazume o izvozu zemeljskega plina v Evropo z Egiptom, Izraelom in Azerbajdžanom. Prav tako je EU povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Severne Amerike, Avstralije, Katarja in Vzhodne Afrike ter prek plinovodov iz Norveške, Združenega kraljestva, Azerbajdžana in Severne Afrike.Z naložbami v terminale za utekočinjeni zemeljski plin in povezovalne plinovode lahko zdaj vsaka država EU prejema plin iz vsaj dveh virov, med sosednjimi državami pa so mogoči povratni tokovi. Maja 2022 je denimo začel obratovati povezovalni plinovod med Poljsko in Litvo, s čimer so se odprle dodatne možnosti in okrepila odpornost baltskega trga z zemeljskim plinom. Oktobra 2022 je bil zgrajen povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo, ki ima ključno vlogo pri diverzifikaciji oskrbe z zemeljskim plinom v jugovzhodni Evropi. Uporaba energije iz obnovljivih virov Poleg zagotavljanja virov v tujini moramo čim bolj moramo uporabljati domače vire energije. EU je že zdaj vodilna v svetu na področju tehnološkega razvoja obnovljivih virov energije. Leta 2023 je delež obnovljivih virov energije v celotni porabi energije v EU znašal 24,5 %. Države EU so se novembra 2023 z revidirano direktivo o energiji iz obnovljivih virov dogovorile, da dosežejo cilj vsaj 42,5 % energije iz obnovljivih virov na ravni EU do leta 2030, pri čemer si prizadevajo doseči vsaj 45 %.Da bi pospešile uvajanje energije iz obnovljivih virov, so se države EU decembra 2022 dogovorile o začasnih pravilih, ki omogočajo poenostavitev postopkov izdaje dovoljenj. Obnovljivi viri energijev EU24,5 %delež obnovljivih virov energije v porabi energije v EU leta 202342,5 %skupni cilj glede energije iz obnovljivih virov na ravni EU do leta 2030 (s ciljem doseči vsaj 45 %) Nižji računi za evropska gospodinjstva in podjetja V odziv na rusko izsiljevanje z izvozom energije so se države EU oktobra 2022 dogovorile o nujnem posredovanju za znižanje računov za energijo za evropska gospodinjstva in podjetja. Izredni ukrepi so vključevali naslednje:zmanjšanje povpraševanja po električni energiji (10 % skupaj z obveznim 5-odstotnim zmanjšanjem ob konicah),omejitev prihodkov (180 EUR na MWh) od nizkocenovnih proizvajalcev energije (jedrska energija, lignit, obnovljivi viri energije) in prerazporeditev presežka med odjemalce,uvedba začasnega solidarnostnega prispevka za presežne dobičke v naftnem, plinskem, premogovniškem in rafinerijskem sektorju ter preusmeritev sredstev k odjemalcem energije.Izredni ukrepi so se iztekli leta 2023. Februarja 2023 so se države EU dogovorile tudi o mehanizmu za popravek trga, da bi preprečile motnje na energetskem in finančnem trgu. Mehanizem bi se po potrebi samodejno aktiviral:če bi cena za mesec vnaprej na virtualni trgovalni točki Title Transfer Facility (TTF) presegala 180 EUR/MWh tri delovne dni in če je bila cena TFF v istih treh delovnih dneh 35 evrov višja od referenčne cene utekočinjenega zemeljskega plina na svetovnih trgih.Mehanizem je veljal do januarja 2025 in ga nikoli ni bilo treba uporabiti zaradi dejavnikov, kot so strukturni upad povpraševanja, zanesljiv uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in prek plinovodov od zaupanja vrednih partnerjev ter boljša uvozna infrastruktura. Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo Cene energije v EU so kljub temu še vedno strukturno visoke, kar škoduje državljanom EU in konkurenčnosti industrije EU. Komisija je zato februarja 2025 predlagala akcijski načrt za cenovno dostopno energijo, ki določa konkretne kratkoročne ukrepe za znižanje stroškov energije za državljane, podjetja, industrijo in skupnosti po vsej EU, dokončanje energetske unije, privabljanje naložb in boljšo pripravljenost na morebitne energetske krize.To bo omogočilo skupne ocenjene prihranke v višini 45 milijard evrov v letu 2025, s postopnim povečanjem do 130 milijard evrov letno do leta 2030 in 260 milijard evrov letno do leta 2040.Skupni ocenjeni prihranki 45 milijard evrovleta 2025Do 130 milijard evrovletno do leta 2030Do 260 milijard evrovletno do leta 2040 Sorodne povezave Načrt REPowerEUCene energije v EU You are EU
Komisija je maja 2022 predstavila načrt REPowerEU, da bi zmanjšala odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv s pospešitvijo zelenega prehoda in združitvijo moči s ciljem oblikovanja odpornejšega energetskega sistema in resnične energetske unije.Z načrtom REPowerEU smo državljane in državljanke ter podjetja EU zaščitili pred pomanjkanjem energije, oslabili ruski proračun za financiranje vojne in s tem podprli Ukrajino ter pospešili prehod na čisto energijo in stabilizirali cene.V prvih dveh letih od začetka izvajanja načrta smo:zmanjšali porabo plina za 18 %,odpravili našo odvisnost od ruskih fosilnih goriv,zagotovili dostop do varne in cenovno dostopne energije,prvič doslej proizvedli več električne energije iz vetrne in sončne energije kot iz plina,povečali število naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Ključni del zagotavljanja zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z energijo je diverzifikacija dobavnih poti. EU v zadnjih letih pri diverzifikaciji oskrbe sodeluje z mednarodnimi partnerji. Komisija je od leta 2022 sklenila sporazume o izvozu zemeljskega plina v Evropo z Egiptom, Izraelom in Azerbajdžanom. Prav tako je EU povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Severne Amerike, Avstralije, Katarja in Vzhodne Afrike ter prek plinovodov iz Norveške, Združenega kraljestva, Azerbajdžana in Severne Afrike.Z naložbami v terminale za utekočinjeni zemeljski plin in povezovalne plinovode lahko zdaj vsaka država EU prejema plin iz vsaj dveh virov, med sosednjimi državami pa so mogoči povratni tokovi. Maja 2022 je denimo začel obratovati povezovalni plinovod med Poljsko in Litvo, s čimer so se odprle dodatne možnosti in okrepila odpornost baltskega trga z zemeljskim plinom. Oktobra 2022 je bil zgrajen povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo, ki ima ključno vlogo pri diverzifikaciji oskrbe z zemeljskim plinom v jugovzhodni Evropi.
V odziv na rusko izsiljevanje z izvozom energije so se države EU oktobra 2022 dogovorile o nujnem posredovanju za znižanje računov za energijo za evropska gospodinjstva in podjetja. Izredni ukrepi so vključevali naslednje:zmanjšanje povpraševanja po električni energiji (10 % skupaj z obveznim 5-odstotnim zmanjšanjem ob konicah),omejitev prihodkov (180 EUR na MWh) od nizkocenovnih proizvajalcev energije (jedrska energija, lignit, obnovljivi viri energije) in prerazporeditev presežka med odjemalce,uvedba začasnega solidarnostnega prispevka za presežne dobičke v naftnem, plinskem, premogovniškem in rafinerijskem sektorju ter preusmeritev sredstev k odjemalcem energije.Izredni ukrepi so se iztekli leta 2023.
