Kaj počne EU
EU tesno sodeluje s partnerskimi državami južnega Sredozemlja pri spodbujanju skupne blaginje, stabilnosti in varnosti. Krepitev naših partnerstev s severnoafriškimi, bližnjevzhodnimi in zalivskimi državami ostaja strateška prednostna naloga Evrope. Komisija je v podporo tem prizadevanjem ustanovila poseben generalni direktorat.
Bistveno je praktično sodelovanje, ki koristi vsem – od medosebnih stikov in krepitve gospodarskih vezi do spodbujanja trajnostnega razvoja in skupne odpornosti. Komisija v ta namen združuje različna področja politike in partnerskim državam prek instrumentov EU zagotavlja tehnično in finančno podporo.
Sodelovanje z državami južnega Sredozemlja vključuje deset partnerskih držav: Alžirijo, Egipt, Izrael, Jordanijo, Libanon, Libijo, Maroko, Palestino*, Sirijo in Tunizijo. EU poleg tega sodeluje tudi z drugimi državami zalivske regije – s šestimi državami Sveta za sodelovanje v Zalivu (Bahrajn, Kuvajt, Saudova Arabija, Oman, Katar in Združeni arabski emirati) – ter Irakom, Jemnom in Iranom. Sodelovanje je osredotočeno na trgovino, naložbe, povezljivost ter partnerstva na področju čiste tehnologije in energije iz obnovljivih virov.
Ključni podatki
Področja ukrepanja
Novi okvir sodelovanja za spodbujanje stikov na osebni ravni ter krepitev gospodarskih vezi in varnosti v Sredozemlju in širše
Dvostranska partnerstva, osredotočena na naložbe, trgovino, energijo, migracije in druga področja
Strateški okvir za spodbujanje stabilnosti, varnosti in gospodarske blaginje v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu
Krepitev partnerstev z deležniki na regionalni ravni za spodbujanje miru in stabilnosti v širši regiji in Evropi
Razvoj tesnejšega, v prihodnost usmerjenega partnerstva z državami v regiji, vključno s sporazumi o strateškem partnerstvu
Spodbujanje naložb, podpiranje projektov na področju infrastrukture, energetskega prehoda in kulturne dediščine v Sredozemlju
Ključni dosežki
- V okviru projektov strategije Global Gateway v južnem Sredozemlju, podprtimi s finančnim svežnjem EU v višini 7 milijard evrov, je bilo do jeseni 2025 mobiliziranih 30 milijard evrov javnih in zasebnih naložb – to je kar dve leti pred načrtovanim rokom. Podvodni kabel Medusa in veliki obrati za razsoljevanje vode so namenjeni izboljšanju življenja ljudi.
- EU zagotavlja največ zunanje pomoči Palestini*, in sicer 1,36 milijarde evrov v obdobju 2021–2024 ter 1,6 milijarde evrov v obdobju 2025–2027. Pomoč zajema zdravstveno varstvo, izobraževanje in socialno podporo za palestinske begunce ter dostop do vode in energije, pa tudi plače za javne uslužbence.
- Leta 2014 je bil vzpostavljen regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji (Madad) za zadovoljitev kritičnih potreb več kot 5 milijonov sirskih beguncev. V desetih letih obstoja sklada Madad je bilo 2,38 milijarde evrov, ki so jih zbrali donatorji, vključno z državami članicami EU, namenjenih 129 večjim projektom za kritje osnovnih storitev za 11 milijonov ljudi v stiski.
- EU podpira mikro in mala podjetja ter podjetnice v regiji pri dostopu do financiranja. Sklad SANAD je razdelil več kot 1,4 milijarde evrov v obliki podposojil v podporo več kot 445 000 delovnim mestom v državah južnega Sredozemlja in v Afriki.
- V okviru programa Erasmus+ je bilo med letoma 2022 in 2025 v južnem Sredozemlju podprtih 24 projektov za krepitev zmogljivosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so predstavljali gonilo trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja v regiji.
- Med zdravstveno krizo zaradi COVID-19 je EU mobilizirala več kot 2,3 milijarde evrov podpore za države južnega Sredozemlja. Programi sodelovanja EU so bili prilagojeni za podporo nacionalnim zdravstvenim sistemom z zaščitno opremo, usposabljanjem in bolnišnično pomočjo.
Izpostavljamo
V državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike se nahaja nekaj najbolj bogatih in stroškovno konkurenčnih obnovljivih virov energije na svetu. Z obsežno proizvodnjo vetrne in sončne energije bo ta regija v središču energetskega prehoda v Sredozemlju. Po ocenah je njen energetski potencial ocenjen na več kot 2 300 GW, kar je več kot dvakratnik sedanje nameščene zmogljivosti EU, zato je strateški pomen te pobude izjemen.
Cilj pobude T-MED je regiji zagotavljati konkretne koristi na treh področjih:
- vključujoč socialno-ekonomski razvoj z naložbami, ustvarjanjem vrednosti, razvojem znanj in spretnosti ter ustvarjanjem delovnih mest,
- večja energetska varnost in industrijska konkurenčnost z raznoliko, cenovno dostopno in obnovljivo energijo,
- pospešeno razogljičenje z električno energijo iz obnovljivih virov, obnovljivim vodikom, uvajanjem čistih tehnologij in čezmejnimi omrežji.
* To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja.
Ta stran je bila nazadnje posodobljena 27 maj 2026