Kaj počne EU
Evropska komisija si v tesnem sodelovanju z državami EU že več kot 40 let zavzema za dobrobit živali.
Leta 2024 je politika dobrobiti živali prvič uradno postala del enega od resorjev Evropske komisije, kar je jasen znak okrepljene politične zavezanosti zaščiti živali.
Komisija si danes prizadeva za modernizacijo predpisov EU o dobrobiti in sledljivosti psov in mačk, dobrobiti živali med prevozom in uvozu eksotičnih živali.
Pri tem delu upošteva etične, znanstvene, trajnostne in gospodarske vidike ter mnenja in pričakovanja evropskih državljanov glede ravnanja z živalmi.
Dejstva o dobrobiti živali
Področja ukrepanja
Spodbujanje odgovornega lastništva, vzreje in sledljivosti
Boljši pogoji med prevozom na dolge razdalje
Spodbujanje sodelovanja deležnikov in izmenjave znanja
Zagotavljanje humanega ravnanja ob koncu življenja
Ocena etičnih pomislekov in razmislek o prepovedih
Izboljšanje življenjskih pogojev in postopna odprava kletk
Preprečevanje bolezni s strogimi pregledi ob uvozu
Ukrepi EU za zaščito živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene
Glavni dosežki
- Komisija je prijavila dve evropski državljanski pobudi, tj. Za Evropo brez krzna (2023) in Končajmo dobo kletk (2021), ter se odzvala nanju.
- Prepoved uporabe kletk v nekaterih primerih (kokoši, svinje, teleta). Po zaslugi predpisov EU ima 360 milijonov kokoši nesnic in 12 milijonov svinj boljšo kakovost življenja.
- Od leta 2009 se v EU ne izvaja več nobeno testiranje na živalih za kozmetične izdelke.
- Z Lizbonsko pogodbo je EU uradno priznala, da so živali čuteča bitja. To pomeni, da morajo institucije EU pri oblikovanju politik v celoti upoštevati zahteve po dobrobiti živali.
- Od leta 2006 se je več kot 2 000 veterinarjev udeležilo usposabljanja o dobrobiti živali v okviru programov, ki jih financira Komisija.
Izpostavljamo
V živinoreji je zaposlenih približno sedem milijonov ljudi v EU, sektor pa ustvari 400 milijard evrov letnega prometa. Kljub temu je živinorejski sektor pod pritiskom, saj se sooča z nizko dobičkonosnostjo in naraščajočimi stroški, spreminjajočimi se tržnimi razmerami in izbruhi živalskih bolezni. Nova strategija za živinorejski sektor si prizadeva, da bi kmetom omogočila dolgoročno in trajnostno reševanje takih izzivov.
Strategija določa pet prednostnih področij ukrepanja: pripravljenost na krize, konkurenčnost, trajnostnost, živinorejski sektor, ki bo prilagojen vsem kmetijskim gospodarstvom in regijam, odličnost v živinorejski proizvodnji. Ukrepi na teh področjih bodo kmetom pomagali, da se bodo manj zanašali na uvoz in bolj na domače vire, zmanjšali emisije, ohranili varnost hrane, izboljšali dobrobit živali in na splošno povečali odpornost živinorejskega sektorja.
Ta stran je bila nazadnje posodobljena 7 julij 2026