Podnebni ukrepi

Kaj počne EU

Ukrepanje proti podnebnim spremembam je bistveno za varno in uspešno prihodnost v Evropi in po svetu. Zato se je EU zavezala, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. Podnebni ukrepi presegajo zgolj zmanjšanje emisij toplogrednih plinov: naše pobude spodbujajo inovacije in konkurenčnost evropske industrije, podpirajo čisto rast ter prispevajo k izboljšanju varnosti in krepitvi odpornosti. EU sodeluje z državami članicami pri spodbujanju in uresničevanju socialno pravičnega prehoda, ki koristi vsem Evropejkam in Evropejcem.

Glavni cilji podnebne politike EU so:

razogljičenje in zmanjšanje emisij za konkurenčnejše evropsko gospodarstvo,
vključevanje podnebnih ukrepov v vse politike EU,
spodbujanje inovacij z raziskavami in naložbami,
postavljanje državljanov v središče čistega in pravičnega prehoda,
opolnomočenje skupnosti za prilagajanje podnebnim vplivom in krepitev odpornosti nanje,
vodilna vloga v prizadevanjih na svetovni ravni na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in podnebnega financiranja.

Dejstva in podatki

55 % cilj zmanjšanja emisij EU do leta 2030

40 milijard evrov naložbe sklada za inovacije v inovativno čisto tehnologijo v obdobju 2020–2030

2050 ciljno leto za podnebno nevtralnost EU

Področja ukrepanja

Evropska podnebna pravila

Cilji in pravila za podnebno nevtralnost EU

Prilagajanje in odpornost

Ukrepi za pripravo na sedanje in prihodnje učinke podnebnih sprememb

Podnebje in narava

Skupno reševanje podnebnih in naravnih kriz

Sistem EU za trgovanje z emisijami

Sistem trgovanja s pokrovom za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij

Industrijsko upravljanje ogljika

Uporaba tehnologije za zmanjšanje industrijskih emisij CO₂

Fluorirani toplogredni plini

Zmanjšanje emisij močnih toplogrednih plinov

Odvzemi ogljika in gospodarjenje z ogljikom

Odstranjevanje CO₂ iz ozračja in njegovo dolgoročno shranjevanje

Sektor rabe zemljišč

Ukrepanje za trajnostno in podnebju prijazno rabo zemljišč

Promet

Zmanjšanje emisij iz cestnega, pomorskega in letalskega prometa

Ozonski plašč

Opuščanje ozonu škodljivih snovi

Glavni dosežki

Leta 2023 so bile emisije toplogrednih plinov v EU za 37 % manjše kot leta 1990, predvsem zaradi okrepljene proizvodnje energije iz obnovljivih virov. To vliva zaupanje v sposobnost EU, da doseže podnebni cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij za vsaj 55 %.
Emisije iz proizvodnje električne energije in ogrevanja so se med letoma 2022 in 2023 zmanjšale za 24 % zaradi večje proizvodnje vetrne in sončne energije ter opuščanja premoga.
Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) ima ključno vlogo, saj zagotavlja, da onesnaževalec plača za svoje emisije toplogrednih plinov, ter spodbuja čistejše alternative in ustvarja prihodke za financiranje zelenega prehoda. Do leta 2023 je prispeval k zmanjšanju emisij iz elektrarn in industrijskih obratov za približno 47 % v primerjavi z letom 2005.
Da bi ljudi zaščitili pred pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so vročinski valovi, suše in poplave, strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam zagotavlja pametnejše, hitrejše in učinkovitejše ukrepanje.
Inovacijski sklad je eden največjih programov financiranja na svetu v podporo inovativnim neto ničelnim tehnologijam. Prispeva k razogljičenju evropske industrije in hkrati spodbuja njeno konkurenčnost. Sklad, ki se financira iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), bo v obdobju 2020–2030 zagotovil naložbe v višini približno 40 milijard evrov na podlagi cene ogljika v višini 75 evrov na tono CO₂.
Podnebne spremembe so svetovni pojav in zmanjšanje emisij zgolj v EU ne zadošča. Zato se EU zavzema za podnebno ukrepanje po vsem svetu, zlasti s sodelovanjem na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP).
V okviru prizadevanj za doseganje podnebne nevtralnost na svetovni ravni Evropska komisija dejavno sodeluje v večstranskih pogajanjih na letnih konferencah pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. EU je prispevala k doseganju pomembnih mejnikov, kot sta Pariški sporazum in vzpostavitev novega vira financiranja za pomoč ranljivim državam v razvoju.
EU, njene države članice in Evropska investicijska banka največ prispevajo k javnemu podnebnemu financiranju držav v razvoju. Na konferenci COP29 v Bakuju so se države dogovorile, da bodo podvojile svoje cilje glede podnebnega financiranja na 200 milijard USD na leto do leta 2030 v okviru novega skupnega količinsko opredeljenega cilja glede podnebnega financiranja.

V žarišču

Kaj je sklad za inovacije?

Sklad za inovacije je glavni sklad EU za podnebno politiko, ki se osredotoča na energijo in industrijo. Ima pomembno vlogo pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU, vključno s cilji Pariškega sporazuma.

Sklad podpira najsodobnejše tehnologije in vodilne projekte, ki prispevajo k znatnemu zmanjšanju emisij. Tako si deli tveganja z nosilci projektov, pri čemer se osredotoča na še posebej inovativne projekte.

Več informacij