Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
Evropska komisija

Varnejši in stabilnejši energetski sistem

Glavni dosežki

Od leta 2022 smo

  • zmanjšali porabo plina v EU za 13 %
  • odpravili našo odvisnost od ruskih fosilnih goriv
  • v letu 2025 prvič proizvedli več električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn kot iz fosilnih goriv
  • zagotovili dostop do varne in cenovno dostopne energije
  • povečali število naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov
  • zmanjšanje uvoza nafte na 2 %

    s 43 %

  • 12-odstotna odvisnost od ruskega plina v letu 2025

    v primerjavi s 45 % v letu 2021, v načrtu popolna postopna odprava

  • več kot 70 %

    delež nizkoogljične električne energije (iz obnovljivih virov in jedrske energije)

Kljub napredku so sektorji, kot je prometni, še vedno močno odvisni od fosilnih goriv, cene energije pa je treba dodatno stabilizirati. Nadaljevati moramo prizadevanja za bolj povezano energetsko unijo in še pospešiti prehod na doma proizvedeno nizkoogljično energijo.

Zagotovitev oskrbe s plinom v zimskem času

Komisija je poleti 2022 predlagala nova pravila, s katerimi bi Evropi zagotovila zadostno oskrbo s plinom, da bi bila odporna na morebitna nenadna nihanja iz Rusije v zimskih mesecih.

Z novimi pravili o skladiščenju plina morajo države EU vsako leto do 1. novembra napolniti do 90 % zmogljivosti. Na začetku zimske sezone 2024–2025 so bila skladišča plina 95-odstotno polna, 90-odstotni prag pa je bil dosežen že avgusta 2024.

Poleg tega so se države EU dogovorile o prostovoljnem zmanjšanju povpraševanja po zemeljskem plinu za 15 % v zimski sezoni 2022/2023, kar je bilo pozneje razširjeno na zimo 2023/2024. Svet je marca 2024 sprejel priporočilo za nadaljnje prostovoljne ukrepe do marca 2025 za ohranitev skupnega 15-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po plinu v primerjavi s povprečjem med aprilom 2017 in marcem 2022. 

Komisija je aprila 2022 vzpostavila tudi energetsko platformo EU, da bi države skupaj lažje sodelovale na svetovnih trgih. Komisija želi s platformo preprečiti rivalstvo med državami EU, izkoristiti vpliv EU pri zagotavljanju raznolikih virov energije, spodbujati konkurenco med glavnimi dobavitelji in doseči boljše pogoje za potrošnike.

Zmogljivosti za skladiščenje plina je treba napolniti vsakič pred zimo
90 % napolnjenost skladišč vsako leto do 1. novembra
95 % napolnjenost skladišč s plinom pred zimo 2024–2025

Diverzifikacija virov plina in naložbe v infrastrukturo

Z naložbami v terminale za utekočinjeni zemeljski plin in povezovalne plinovode lahko zdaj vsaka država EU prejema plin iz vsaj dveh virov, med sosednjimi državami pa so mogoči povratni tokovi. Maja 2022 je denimo začel obratovati povezovalni plinovod med Poljsko in Litvo, s čimer so se odprle dodatne možnosti in okrepila odpornost baltskega trga z zemeljskim plinom. Oktobra 2022 je bil zgrajen povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo, ki ima ključno vlogo pri diverzifikaciji oskrbe z zemeljskim plinom v jugovzhodni Evropi.

Uporaba energije iz obnovljivih virov

Poleg zagotavljanja virov v tujini moramo čim bolj uporabljati doma proizvedeno energijo. EU je že zdaj vodilna v svetu na področju tehnološkega razvoja obnovljivih virov energije.

Leta 2024 je delež obnovljivih virov energije v celotni porabi energije v EU znašal 25,2 %. Države EU so se novembra 2023 z revidirano direktivo o energiji iz obnovljivih virov dogovorile, da dosežejo cilj vsaj 42,5 % energije iz obnovljivih virov na ravni EU do leta 2030, pri čemer si prizadevajo doseči vsaj 45 %.

Energija iz obnovljivih virov v EU
25,2 % delež obnovljivih virov energije v porabi energije v EU leta 2024
42,5 % skupni cilj glede energije iz obnovljivih virov na ravni EU do leta 2030 (s ciljem doseči vsaj 45 %)

Nižji računi za evropska gospodinjstva in podjetja

  • uvedba začasnega solidarnostnega prispevka za presežne dobičke v naftnem, plinskem, premogovniškem in rafinerijskem sektorju ter preusmeritev sredstev k odjemalcem energije

Izredni ukrepi so se iztekli leta 2023.

Februarja 2023 so se države EU dogovorile tudi o popravnem mehanizmu za trg, da bi preprečile motnje na energetskem in finančnem trgu. Mehanizem bi se po potrebi samodejno aktiviral:

  • če bi cena za mesec vnaprej na virtualni trgovalni točki Title Transfer Facility (TTF) presegala 180 evrov/MWh tri delovne dni in

  • če je bila cena TFF v istih treh delovnih dneh 35 evrov višja od referenčne cene utekočinjenega zemeljskega plina na svetovnih trgih

Mehanizem je veljal do januarja 2025 in ga nikoli ni bilo treba uporabiti zaradi dejavnikov, kot so strukturni upad povpraševanja, zanesljiv uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in prek plinovodov od zaupanja vrednih partnerjev ter boljša uvozna infrastruktura.

Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo

Cene energije v EU so kljub temu še vedno strukturno visoke, kar škoduje državljanom EU in konkurenčnosti industrije EU. Komisija je zato februarja 2025 predlagala akcijski načrt za cenovno dostopno energijo, ki določa konkretne kratkoročne ukrepe za znižanje stroškov energije za državljane, podjetja, industrijo in skupnosti po vsej EU, dokončanje energetske unije, privabljanje naložb in boljšo pripravljenost na morebitne energetske krize. 

To bo omogočilo skupne ocenjene prihranke v višini 45 milijard evrov v letu 2025, s postopnim povečanjem do 130 milijard evrov letno do leta 2030 in 260 milijard evrov letno do leta 2040.

45 milijard evrov leta 2025
Do 130 milijard evrov letno do leta 2030
Do 260 milijard evrov letno do leta 2040

Komisija je predstavila tudi naslednje ukrepe za zagotovitev cenovne dostopnosti energije:

Pri prehodu na čisto energijo gre za oblikovanje odpornega, cenovno dostopnega in neodvisnega energetskega sistema, ki koristi vsem. To pomeni tudi zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Ta stran je bila nazadnje posodobljena 22 april 2026