Priprava na odzivanje na krize
Evropska unija se sooča z grožnjami brez primere, kot so geopolitične napetosti in konflikti, kibernetska varnost in tveganja manipulacije z informacijami, podnebne spremembe in vse večja tveganja naravnih nevarnosti. Komisija je predstavila strategijo za unijo pripravljenosti, da bi okrepila sposobnost EU za napovedovanje, preprečevanje teh groženj ter odzivanje nanje.
Cilj strategije je okrepiti civilno in vojaško pripravljenost EU na prihodnje krize, tako da bodo vsi akterji pripravljeni in sposobni, da se po potrebi hitro in učinkovito odzovejo. Strategija bo prispevala k nacionalnim prizadevanjem za pripravljenost s krepitvijo usklajevanja in učinkovitosti v okviru obstoječih strategij ter s spodbujanjem kulture odpornosti z vključevanjem vseh ravni družbe.
Strategija temelji na
- integriranem pristopu, ki upošteva vse nevarnosti: osredotoča se na pripravo na vse vrste nevarnosti in odzivanje nanje, namesto da bi jih obravnaval ločeno
- vsedružbenem pristopu: vključiti bi bilo treba vse sektorje, organizacije in posameznike
- vsevladnem pristopu: vladne agencije in službe usklajujejo in sodelujejo za učinkovitejše obravnavanje nevarnosti
Strategija vključuje podrobne ukrepe za napredek pri doseganju ciljev unije pripravljenosti.
Ključni ukrepi strategije za unijo pripravljenosti
Predvidevanje in napovedovanje
- priprava celovite ocene tveganj in ogroženosti na ravni EU
- vzpostavitev „krizne plošče“ za politične odločevalce
- okrepitev Centra za usklajevanje nujnega odziva
- priprava kataloga EU za usposabljanje in platforme za pridobljene izkušnje
- vzpostavitev vladne storitve EU za opazovanje Zemlje (EOGS)
Odpornost ključnih družbenih funkcij
- načrtovanje pripravljenosti in odzivanja v zvezi z zdravstvenimi krizami
- vključitev vgrajene pripravljenosti v politike in ukrepe EU
- sprejetje minimalnih zahtev glede pripravljenosti
- pregled mehanizma Unije na področju civilne zaščite
- predlog strategije EU za ustvarjanje zalog
- predlog načrta za prilagajanje podnebnim spremembam
- zagotavljanje oskrbe z vodo in drugimi kritičnimi naravnimi viri
Pripravljenost prebivalstva
- izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja
- povečanje ozaveščenosti o tveganjih in grožnjah
- spodbujanje programov ozaveščanja, kot so državljanski forumi, spletne kampanje ter orodja za strateško komuniciranje in boj proti manipulaciji z informacijami
- razvoj smernic za doseganje vsaj 72-urne samozadostnosti prebivalstva
- vključitev pripravljenosti v šolske učne načrte in usposabljanje pedagoškega osebja
- spodbujanje pripravljenosti v programih za mlade
- privabljanje talentov za okrepitev pripravljenosti EU
Javno-zasebno sodelovanje
- vzpostavitev javno-zasebne projektne skupine za pripravljenost
- razvoj javno-zasebnih protokolov za izredne razmere
- revizija okvira za javno naročanje
- ustanovitev evropskega strokovnega centra za varnost raziskav
Civilno-vojaško sodelovanje
- vzpostavitev celovite ureditve za civilno-vojaško pripravljenost
- razvoj standardov za načrtovanje in naložbe za civilno-vojaško dvojno rabo
- organizacija rednih vaj EU za spodbujanje celovite pripravljenosti
Usklajevanje odzivanja na krize
- vzpostavitev vozlišča EU za krizno usklajevanje
- okrepitev rescEU – rezerve zmogljivosti za odzivanje na ravni EU
Odpornost prek zunanjih partnerstev
- spodbujanje vzajemne odpornosti z državami kandidatkami
- vključitev pripravljenosti in odpornosti v dvostranska partnerstva in večstranske institucije
- vključitev pripravljenosti in odpornosti v sodelovanje z Natom
- razvoj vzajemne odpornosti z zunanjimi ekonomskimi in razvojnimi politikami
Ozadje
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojih političnih usmeritvah poudarila pomen krepitve evropskih zmogljivosti ter potrebo po novih ambicijah na področju pripravljenosti na krize in varnostne grožnje.
V Niinistöjevem poročilu o pripravljenosti EU je poudarjeno, da je treba nujno okrepiti civilno in vojaško pripravljenost Evrope za reševanje varnostnih izzivov. V njem je priznano, da je pripravljenost tako nacionalna kot skupna evropska odgovornost, ki od Unije zahteva, da ima močnejšo vlogo pri podpiranju držav članic.
Ta stran je bila nazadnje posodobljena 23 maj 2025