Ukrepanje na področju obrambe za zaščito Evropejcev in Evropejk

Reševanje varnostnih in obrambnih izzivov

Komisija je v prvi polovici leta 2025 predlagala več pomembnih pobud za krepitev evropske obrambne pripravljenosti in povečanje naložb:

• Bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe – pripravljenost do leta 2030,
• načrt ReARM Europe,
• poenostavitev omnibus ukrepov o obrambni pripravljenosti.

Ti predlogi so ključni za reševanje izzivov in zapolnitev vrzeli, s katerimi se sooča EU na področju varnosti in obrambe. 

Komisija je oktobra 2025 predstavila načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030, da bi pregledala napredek in razpravljala o naslednjih korakih.

Mesec zatem je, kot je navedeno v beli knjigi, predstavila nov sveženj ukrepov za okrepitev vojaške mobilnosti v Evropi. Obenem je tudi opredelila načrt za preoblikovanje evropske obrambne industrije s sprostitvijo prelomnih inovacij. 

V okviru načrta ReArm Europe / Pripravljenost do leta 2030 se bo povečalo financiranje obrambe, saj bodo države EU lahko izkoristile večjo finančno prožnost.

Ta cilj bo dosežen z naslednjimi ukrepi: 

• aktivacija nacionalne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast, da se državam članicam omogočijo višji izdatki za obrambo. Povečanje proračunskih izdatkov za obrambo za 1,5 % bi lahko v štirih letih omogočil za skoraj 650 milijard evrov fiskalnega manevrskega prostora;
• uvedba posojilnega instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) v višini 150 milijard evrov, ki bo državam omogočil vlaganje v ključne obrambne zmogljivosti, kot so raketna obramba, brezpilotni letalniki in kibernetska varnost. Sredstva bodo zbrana na kapitalskih trgih in na zahtevo izplačana zainteresiranim državam članicam na podlagi nacionalnih načrtov. Instrument SAFE, ki ga je Svet EU sprejel maja 2025, bo države članice spodbudil k boljšemu vlaganju, sodelovanju in prednostni obravnavi evropskih podjetij;
• podpora skupini Evropske investicijske banke na področju razširitve obsega posojil za obrambne in varnostne projekte ter pospeševanje unije prihrankov in naložb za mobilizacijo zasebnega kapitala, da se evropska obrambna industrija ne bi zanašala zgolj na javne naložbe. 

Polno izkoriščanje teh finančnih orodij bo pozitivno vplivalo na gospodarstvo in konkurenčnost EU. To vključuje tudi gradnjo novih tovarn in proizvodnih linij, ki so ključne za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v Evropi.

Ohranjanje miru – načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030

Načrt za obrambno pripravljenost je celovit načrt za krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. V njem so opisani jasni cilji in konkretni mejniki za:

• zapolnitev vrzeli v zmogljivostih,
• pospešitev naložb v obrambo v državah članicah,
• uresničitev popolne obrambne pripravljenosti do leta 2030. 

Vodilne pobude za pripravljenost Evrope

Načrt predlaga naslednje štiri vodilne pobude:

• evropska obrambna pobuda za drone,
• vzhodna straža (East Flank Watch),
• evropski zračni ščit,
• evropski vesoljski ščit.

Te bodo okrepile sposobnost Evrope za odvračanje od kopenskih, zračnih, morskih, kibernetskih in vesoljskih groženj ter obrambo pred njimi, hkrati pa neposredno prispevale k ciljem Nata glede zmogljivosti.

Pripravljenost prek koalicij za zmogljivosti

Za popolno obrambno pripravljenost morajo biti nacionalne oborožene sile sposobne predvideti kakršne koli krize, vključno s konflikti visoke intenzivnosti, ter se nanje pripraviti in odzvati. 

Države članice so v obrambnem načrtu pozvane, naj dokončno vzpostavijo koalicije za zmogljivosti na devetih ključnih področjih ter s skupnim razvojem in javnimi naročili zapolnijo kritične vrzeli v zmogljivostih. Ta področja so zračna in raketna obramba, strateški spodbujevalci, vojaška mobilnost, artilerijski sistemi, umetna inteligenca ter kibernetsko in elektronsko bojevanje, rakete in strelivo, droni in protidronski sistemi, kopensko bojevanje in pomorska varnost.

Krepitev obrambne industrijske baze EU 

Za odpravo vrzeli v zmogljivostih je potrebna močna obrambna industrija EU, ki lahko državam članicam v ustreznem obsegu in s potrebno hitrostjo zagotovi vse, kar potrebujejo. 

V celoti bi bilo treba izkoristiti inovacije na področju obrambe, vključno z rešitvami, pridobljenimi v Ukrajini. Zagotoviti bi bilo treba tudi odpornost obrambnih dobavnih verig, in sicer z zmanjšanjem kritične odvisnosti od surovin in drugih kritičnih virov.

Spodbujanje naložb v obrambo 

Cilj je do leta 2030 ustvariti poenostavljen obrambni trg EU s skupnimi pravili, ki bodo industriji omogočila hitrejšo proizvodnjo v večjem obsegu, kar bo spodbudilo proizvodnjo in inovacije. Da bi Evropa izpolnila svoje nujne potrebe, bo Komisija spremljala industrijske zmogljivosti, začenši z zračno in raketno obrambo, droni in vesoljskimi sistemi.

Načrt za obrambno pripravljenost temelji na načrtu ReArm Europe / Pripravljenost do leta 2030, ki državam članicam omogoča večjo finančno prožnost za krepitev proizvodnje in pripravljenosti. Določa tudi vzpostavitev območja vojaške mobilnosti po vsej EU do leta 2027 s harmoniziranimi pravili ter mrežo kopenskih, zračnih in pomorskih poti za hitro premestitev vojaških enot in opreme po Evropi. Pobuda je bila pripravljena v tesnem sodelovanju z Natom in bo okrepila sposobnost Evrope za hitro odzivanje na krize.