Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
Evropska komisija

Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS)

Kaj je sistem EU ETS?

Razvoju evropskega gospodarstva in spreminjanju svetovnih izzivov mora slediti tudi sistem EU ETS. Zaradi novih potreb industrije EU in zahtevnih geopolitičnih razmer je potrebna njegova reforma. Z reformo se bo okrepila podpora čistim naložbam ter zagotovila jasna in predvidljiva pot, ki bo podjetjem pomagala, da zmanjšajo emisije, hkrati pa ostanejo konkurenčna. 

Kako deluje sistem EU ETS?

Deluje po načelu „trgovanja s pokrovom“:

Sistem EU ETS se od leta 2005 uporablja za proizvodnjo električne energije in energijsko intenzivne panoge. Leta 2012 se je njegova uporaba razširila na letalski sektor, leta 2024 pa na sektor pomorskega prometa. Uporablja se v vseh državah EU, vključno z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško, od leta 2020 pa je povezan tudi s švicarskim sistemom za trgovanje z emisijami (Swiss ETS).

Sistem EU ETS je prinesel oprijemljive rezultate. Od leta 2005 so se emisije iz vključenjih sektorjev zmanjšale za več kot 50 %.

Naložbe v okviru sistema EU ETS

S sistemom EU ETS je bilo od leta 2013 ustvarjenih več kot 270 milijard evrov prihodkov, od katerih so bile približno tri četrtine dodeljene državam članicam. Poleg tega je EU za podporo prehodu dodelila približno 255 milijard EUR brezplačnih pravic.

  • Sklad za inovacije
    več kot15.00milijard EURvloženih od leta 2020
  • Prihodki z dražb v okviru sistema EU ETS
    milijard270.00EURustvarjenih od leta 2013
  • Sklad za modernizacijo
    več kot23.00milijard EURizplačanih od leta 2021
  • Brezplačna dodelitev
    milijard255.00EURv podporo industriji med letoma 2013 in 2025

Pregled sistema ETS

Od uvedbe sistema EU ETS leta 2005 je prišlo do razvoja evropskega gospodarstva in spreminjanja svetovnih izzivov. Razviti se mora tudi sam, zato EU zdaj opravlja pregled sistema za trgovanje z emisijami.

Kaj se bo spremenilo pri sistemu EU ETS?

Pregled bo pripomogel, da bo sistem EU ETS v večjo oporo evropski industriji, obenem pa bo še naprej ključno orodje za doseganje podnebnih ciljev Evrope.

  • Bolj postopno zmanjšanje emisij
  • Letno zmanjšanje mejne vrednosti v sistemu ETS bo prilagojeno bolj postopnemu prehodu: 
    • 3,7 % na leto med letoma 2031 in 2035;
    • 1,7 % na leto med letoma 2036 in 2040.
  • S tem bo zagotovljena večja predvidljivost za podjetja, hkrati pa se bo ohranil napredek pri doseganju podnebne nevtralnosti.
  • Več naložb v čisto industrijo
  • EU bo prek nove banke za razogljičenje industrije mobilizirala 100 milijard evrov, da bi pomagala industriji investirati v čistejše tehnologije.
  • S spodbujanjem naložb v okviru sistema ETS bodo podprte tudi dodatne naložbe pred letom 2030.
  • V okviru inovacijskega sklada sistema EU ETS se bosta še naprej spodbujala razvoj in uporaba inovativnih čistih tehnologij.
  • Več prihodkov iz sistema ETS, vloženih v podnebne ukrepe
  • Države EU bodo morale porabiti 50 % svojih nacionalnih prihodkov iz sistema ETS za podporo razogličenju njegovih sektorjev.
  • Tako bi lahko ustvarili več kot 100 milijard evrov dodatnih naložb pred letom 2030.
  • Nadaljnja podpora pravičnemu prehodu po vsej Evropi
  • Sklad za modernizacijo bo še naprej podpiral države EU z nizkimi dohodki pri posodabljanju njihovih energetskih sistemov in preobrazbi gospodarskih panog.
  • Podpora za podjetja, ki vlagajo v prehod na čisto energijo
  • Brezplačne dodelitve pravic za podjetja se bodo nadaljevale po letu 2030 ter bodo močneje povezane z naložbami v razogličenje.
  • S tem bodo nagrajena podjetja, ki vlagajo v čiste tehnologije in spodbujajo druge k pospešitvi prehoda.
  • Industrija bo med letoma 2026 in 2030 prejela dodatnih 6 milijard evrov v obliki brezplačnih dodelitev pravic.
  • Pri sektorjih, ki so zajeti v mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), se bo zmanjševanje brezplačnih dodelitev pravic upočasnilo, postopno opuščanje pa bo podaljšano do leta 2038.
  • Podpora tehnologijam za odvzem ogljika
  • V sistem EU ETS bodo vključeni trajni odvzemi ogljika. S tem bo zagotovljena večja prožnost za sektorje, v katerih je zmanjševanje emisij posebej zahtevno, obenem pa bo podprta rast tehnologij za odvzem ogljika.
  • Stabilnejši trg ogljika
  • Rezerva za stabilnost trga bo okrepljena, da se izboljša predvidljivost za vlagatelje, ohrani stabilnost trga in zmanjšajo pretirana nihanja cen.
  • Močnejši sistem EU ETS v vseh sektorjih
  • Sistem EU ETS bo okrepljen na področju letalskega in pomorskega prometa ter razširjen na sežiganje odpadkov.
  • S temi spremembami se bodo pojavile nove poslovne priložnosti, zmanjšala tveganja in zagotovili enaki konkurenčni pogoji po vsej Evropi.

Sistem za trgovanje z emisijami za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje (ETS2) – novi trg ogljika za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje

Sistem ETS2 je novi trg ogljika EU, zasnovan za pomoč pri zmanjševanju emisij iz sektorjev, ki niso bili zajeti v obstoječi sistem EU ETS, zlasti cestni promet, stavbe in nekatere dodatne manjše gospodarske panoge. V celoti naj bi začel delovati leta 2028, predlogi reform pa nanj ne vplivajo.

Kot prvotni sistem ETS bo deloval prek sistema trgovanja s pokrovom, vendar bo urejal emisije višje v verigi, kar pomeni, da se bo uporabljal za dobavitelje goriva, ne pa neposredno za gospodinjstva in posamezne potrošnike.

Del ustvarjenih prihodkov se bo prek Socialnega sklada za podnebje uporabljal za podporo ranljivim gospodinjstvom in mikropodjetjem s:

  • pomočjo pri obnovi stavb, da bi se izboljšali izolacija in energijska učinkovitost;
  • nadomeščanjem zastarelih sistemov za ogrevanje, hlajenje in kuhanje s čistejšimi možnostmi;
  • nameščanjem obnovljivih virov energije, kot so sončni paneli;
  • izboljšanjem dostopa do brezemisijskega prometa, kot je električni javni prevoz, in do skupne mobilnosti;
  • zagotavljanjem neposredne finančne pomoči za tiste, ki jo najbolj potrebujejo.

Pogosta vprašanja

Kako oblikovanje cen ogljika pomaga pri zmanjševanju emisij?

Oblikovanje cen ogljika pomaga zmanjšati emisije z zaračunavanjem za onesnaževanje in ustvarjanjem jasne spodbude za podjetja, da zmanjšajo svoje emisije toplogrednih plinov. S sistemom EU ETS se mejna vrednost sčasoma zmanjša, s čimer se podjetja spodbudi k naložbam v čistejše tehnologije in inovacije.

Ustvarjeni prihodki se ponovno vložijo v ljudi in skupnosti, da bi podprli čisti prehod. Sistem EU ETS je od svoje vzpostavitve pred 20 leti pomagal zmanjšati emisije iz proizvodnje električne energije in toplote, energijsko intenzivnih panog, letalskega ter pomorskega prometa za 50 %.

Kako sistem EU ETS pomaga podjetjem v EU?

Sistem EU ETS vsako leto na predvidljiv način zmanjša mejno vrednost, s čimer podjetjem pošlje jasen znak, da obstaja gospodarska upravičenost za čiste tehnologije. To podjetjem pomaga, da načrtujejo vnaprej in vlagajo v tehnologije z nizkimi emisijami, saj se zavedajo, da bodo njihove naložbe ostale konkurenčne in se jim bodo čez čas obrestovale.

Oblikovanje cen ogljika spodbuja modernizacijo industrije in podpira naložbe v čiste tehnologije. Programi, kot sta sklad za inovacije in sklad za modernizacijo, ki sta v celoti financirana s prihodki iz sistema EU ETS, zagotavljajo financiranje čistih projektov po vsej Evropi.

Kako bo pregled sistema ETS pomagal industriji EU?

Pregled sistema EU ETS bo evropskim gospodarskim panogam pomagal zmanjšati njihove emisije, medtem ko bodo ohranile konkurenčnost na svetovni ravni. Panoge, ki jim grozi tveganje selitve virov (prenos emisij CO2 iz ene države v drugo z manj strogimi podnebnimi pravili), bodo še naprej prejemale brezplačne dodelitve pravic, da bi ohranile konkurenčnost. Dostop do takih brezplačnih dodelitev pravic bo pogojen z naložbami v razogličenje Evrope.

S pregledom sistema EU ETS se bodo spodbudile tudi naložbe v industrijsko razogličenje prek banke za razogljičenje industrije, spodbujanja naložb ter nadaljevanja sklada za inovacije in sklada za modernizacijo.

Pri sektorjih, ki so zajeti v mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), se bo postopno opuščanje brezplačnih dodelitev pravic upočasnilo, rok za dokončno opustitev pa podaljšal do leta 2038. To bo pomagalo evropska podjetja obvarovati pred nepošteno konkurenco, zlasti v industrijsko intenzivnih sektorjih

Kako prihodki od oblikovanja cen ogljika podpirajo delovna mesta v EU?

Prihodki od oblikovanja cen ogljika bi do leta 2030 lahko pomagali ustvariti več kot milijon novih delovnih mest na področjih čistih industrij, energijske učinkovitosti in okolju prijaznega prometa. To ustvarjanje delovnih mest bo podprto z recikliranjem prihodkov, programi za preusposabljanje ter regionalnimi naložbami v okviru sistema ETS.

Kakšno vlogo ima sistem EU ETS pri zmanjševanju energetske odvisnosti EU ter spodbujanju čiste in cenovno dostopne energije?

Z odvisnostjo Evrope od uvoženih fosilnih goriv se povečujejo stroški energije. Z določanjem cen emisij ogljika se spodbujajo naložbe v domačo čisto energijo, več denarja se ohrani v evropskih gospodarstvih in zmanjša se odvisnost od uvoženih goriv.

Oblikovanje cen ogljika prav tako spodbuja čisto in cenovno dostopno energijo. Leta 2023 je skoraj polovica elektrike EU izvirala iz obnovljivih virov energije, če pa vključimo še jedrsko energijo, je bilo skoraj 70 % električne energije proizvedene iz brezemisijskih virov. Cenovni signali iz sistema ETS poskrbijo, da so naložbe v energijo privlačnejše ter spodbujajo odjemalce, naj preidejo na cenejše, čistejše vire energije.

Kako oblikovanje cen ogljika prispeva k bolj zdravemu okolju?

Oblikovanje cen ogljika prispeva k čistejšemu zraku, odvrača od uporabe fosilnih goriv ter zmanjšuje škodljiva onesnaževala, kot so žveplovi oksidi (SOx), dušikovi oksidi (NOx) in drobni delci (PM2.5).

Z oblikovanjem cen ogljika se lahko zmanjša onesnaževanje zraka in s tem tudi tveganje za razvoj astme, bolezni dihal in srčno-žilnih bolezni ter tveganje prezgodnje smrti. Čist zrak pripomore k prihranku pri stroških zdravstvenega varstva in boljši kakovosti življenja, zlasti na mestnih območjih.

Kakšne koristi prinaša sistem EU ETS družbi?

Prihodki od ogljika neposredno koristijo družbi, gospodarstvu in vsakdanjemu življenju državljanov. V okviru sistema EU ETS je bilo od začetka dražb leta 2013 ustvarjenih približno 270 milijard evrov prihodkov za države EU. Ta sredstva so bila neposredno vložena v čisti javni prevoz, energijsko učinkovita stanovanja in sodobno infrastrukturo, ki pripomore k boljšemu vsakdanu milijonov ljudi.

S temi prihodki se podpirajo projekti, kot so novi zeleni avtobusi na Madžarskem, obvladovanje tveganja poplav v Estoniji ali program bonov za mobilnost v Italiji. Ob pregledu bo velik del teh prihodkov ponovno vložen v gospodarske panoge, ki jih zajema sistem ETS, da bi pomagali pospešiti razogljičenje industrije.

Ali je EU edina regija na svetu z oblikovanjem cen ogljika?

Oblikovanje cen ogljika je preverjen pristop, ki se uporablja v vedno večjem številu držav po svetu. Uporablja se že v državah, kot so Kitajska, Južna Koreja, Nova Zelandija, Kanada in več ameriških zveznih državah. Brazilija, Turčija, Japonska in Indija so nekatere od držav, v katerih se razvijajo novi sistemi. 

Dejansko se je med letoma 2016 in 2026 število uvedenih davkov na ogljikov dioksid in sistemov ETS več kot podvojilo, skupaj z deležem svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki jih zajemajo. Sheme za oblikovanje cen ogljika zdaj zajemajo skoraj 30 % svetovnih emisij.

Ta stran je bila nazadnje posodobljena 17 julij 2026