Postopek odločanja v Komisiji

Odločitve Komisije se sprejemajo po kolegijskem in dobro opredeljenem postopku, ki ga urejata Pogodbi in poslovnik Komisije. Odločitve Komisije so lahko zakonodajne narave, kot so zakonodajni predlogi, naslovljeni na druge institucije, ali pravni akti, kot so izvedbeni in delegirani akti. Lahko so tudi nezakonodajne narave, kot so sporočila o strategijah politik in poročila, naslovljena na druge institucije EU, ali odločitve o začetku postopkov za ugotavljanje kršitev.

Komisija sprejema zakonodajne predloge na podlagi svoje pravice do zakonodajne pobude (člen 17(2) Pogodbe o Evropski uniji). To pomeni, da je Komisija odgovorna za pripravo in predlaganje novih zakonov in drugih pravnih aktov, o katerih se je treba pred njihovim sprejetjem pogajati z Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije. Kot rezultat teh pogajanj se lahko končna zakonodaja EU bistveno razlikuje od predloga, ki ga je predložila Komisija. 

Evropski parlament in Svet lahko od Komisije zahtevata, da predloži ustrezen predlog o zadevah, za katere menita, da je zaradi izvajanja Pogodb treba sprejeti akt Unije.

Komisija lahko na podlagi pooblastila Sveta in Parlamenta sprejme tudi delegirane ali izvedbene akte. Delegirani akti spreminjajo ali dopolnjujejo nebistvene elemente pravnega instrumenta. Izvedbeni akti so potrebni za zagotovitev enotnega izvajanja prava EU. Komisija se v postopku sprejemanja teh aktov posvetuje tudi z državami članicami in po potrebi z drugimi deležniki prek strokovnih skupin (za delegirane akte) ter deluje pod nadzorom držav članic v odborih (za izvedbene akte).
 

Kako Komisija načrtuje

Pobude Komisije, zlasti zakonodajni in politični predlogi, se načrtujejo daleč vnaprej. To načrtovanje se začne takoj, ko so politične prednostne naloge Komisije določene na začetku novega petletnega mandata, ko novoizvoljeni predsednik ali novoizvoljena predsednica Evropskemu parlamentu predstavi politične usmeritve in opredeli naloge za vse člane novega kolegija. Vsako leto so prednostne naloge za prihodnje leto določene v govoru predsednika oziroma predsednice o stanju v Uniji in pismu o nameri. Te politične usmeritve se nato prenesejo v konkretne ukrepe v delovnem programu Komisije. V njem so predstavljene pobude, ki naj bi bile sprejete v naslednjih 12 mesecih. To Komisiji ne preprečuje sprejetja dodatnih predlogov, na primer v primeru nujnih in nepričakovanih potreb.

 Obstaja tudi ločen postopek za načrtovanje dolgoročnega proračuna EU. 

Kako Komisija oblikuje svoje politike ter se posvetuje z državljani in deležniki

Politike EU naj bi koristile državljanom, podjetjem in drugim deležnikom v EU. Orodja za boljše pravno urejanje zagotavljajo, da vsaka nova politika temelji na dokazih in temeljitih posvetovanjih ter je v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

Preden Komisija predlaga novo politiko ali zakon ali pregled obstoječe politike ali zakona:

• pripravi poziv k predložitvi dokazov, ki vključuje opis pobude ter poziva državljane in deležnike, naj predložijo dokaze in mnenja, preveden pa je v vse jezike EU. V večini primerov to vključuje spletno javno posvetovanje prek namenskega spletnega portala „Povejte svoje mnenje: javna posvetovanja in povratne informacije“, ki omogoča povratne informacije v vseh jezikih EU. Komisija uporablja odzive pri razvoju pobud;
• vrednoti prejšnje ukrepe na povezanih področjih, da oceni njihovo učinkovitost, uspešnost, ustreznost, dodano vrednost EU in skladnost, ter te dokaze vključi v pripravo pregleda politike ali programa;
• posebno pozornost namenja temu, da bi bila zakonodaja čim bolj enostavna in da bi se čim bolj zmanjšali morebitni stroški njene uporabe za podjetja in državljane v skladu s pristopom „za enega sprejetega se eden odpravi“, njen cilj pa je zmanjšati breme zahtev glede poročanja za vsaj 25 % (za vsaj 35 % za mala in srednja podjetja);
• zbira dokaze v oceni učinka, da bi ocenila, ali so ukrepi EU upravičeni, in če so, kako jih najbolje zasnovati za doseganje ustreznih ciljev politike, pri čemer analizira okoljske, socialne in gospodarske učinke vrste možnih politik, hkrati pa spoštuje načeli subsidiarnosti (ni ukrepanja na ravni EU, če lahko vprašanje učinkovito obravnavajo države članice EU) in sorazmernosti (ukrepi EU ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev);
• uporablja strateško predvidevanje za zagotovitev, da so politike in pobude primerne za prihodnje izzive in da lahko EU izkoristi prihodnje priložnosti. Poleg tega zagotavlja, da so njeni predlogi privzeto digitalni in spoštujejo načelo „samo enkrat“, preden uvede dodatne zahteve. 

Državljani lahko predlagajo nove politike in predpise EU na področjih, na katerih je EU pristojna, z evropsko državljansko pobudo.

Povejte svoje mnenje in sodelujte v javnem posvetovanju

Interna posvetovanja Komisije

Ko pobuda dobi konkretno obliko, se pošlje vsem ustreznim službam Komisije v pregled in za pridobitev povratnih informacij. Ta postopek zagotavlja, da se pri odločitvah izkoristi vse razpoložljivo interno strokovno znanje, s čimer se vsaki službi omogoči, da prispeva k predlogu in opredeli morebitne težave. Šele po preučitvi njihovih povratnih informacij, ki se po potrebi odražajo v osnutku pobude, se lahko predložijo kolegiju v sprejetje.