Trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem

EU že ima trgovinske sporazume s skoraj vsemi drugimi državami v Latinski Ameriki. Sklenitev sporazuma z državami Mercosurja nam omogoča, da nadalje razširimo preferencialni dostop za izvoznike iz EU in okrepimo politične vezi z državami Latinske Amerike.

Partnerski sporazum med EU in Mercosurjem bo

• podjetjem iz EU olajšal prodajo in naložbe v Mercosurju
• zagotovil trajnostni dostop do surovin in okrepil gospodarsko varnost EU
• pomagal EU in Mercosurju oblikovati pravila svetovne trgovine v skladu z najvišjimi standardi EU
• poslal močan signal o podpori trgovini na podlagi pravil in odklanjanju protekcionizma
• še bolj povezal vrednostne verige med regijama in tako pomagal industrijam na obeh straneh ohranjati konkurenčnost na svetovnem trgu ter
• spodbujal evropske vrednote z zavezami glede trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb in pravic delavcev

Sporazum z Mercosurjem bo imel uravnotežen učinek na trg EU. Ustvarja boljše pogoje za trgovanje z nekaterimi izdelki. Določa pa tudi omejitve (tj. kvote) za količino proizvodov Mercosurja, ki imajo lahko koristi od boljših trgovinskih pogojev. Zato se znižane carine ne uporabljajo za vse blago in se ne uporabljajo neomejeno. To velja zlasti za kmetijske proizvode, pri katerih EU svoj trg odpira le v omejenem obsegu in pod številnimi pogoji, kot sta spoštovanje predpisov EU na področju varnosti in razumno povečanje uvoza. 

Ne. Sporazum je uravnotežen dogovor, ki koristi vsem sektorjem gospodarstva EU. 

Industrijski izvoz EU predstavlja 91 % našega celotnega izvoza v svet, zato je bil dogovor včasih predstavljen kot „dober za izvoz avtomobilov“. Vendar sporazum odpira tudi številne priložnosti za izvoz v agroživilskem sektorju. Z dogovorom naj bi se izvoz agroživilskih proizvodov iz EU v države Mercosurja povečal za 50 %, kar pomeni 1,2 milijarde evrov dodatne izvozne vrednosti za znana živila in pijače iz EU.  

Razlog za to je, da se zelo visoke carine Mercosurja na izvoz EU z veljavnim sporazumom znižujejo. Pred tem je izvoz agroživilskih proizvodov iz EU v države Mercosurja predvsem zaradi zelo visokih carin Mercosurja predstavljal le 6 % našega izvoza v regijo. Vendar bodo z veljavnim dogovorom postopoma odpravljene carine na proizvode, kot so vino, na katero trenutno velja carina do 35 %, oljčno olje, na katero veljajo carine do 31,5 %, in sir, na katerega veljajo 28-odstotne carine. 

Sporazum med EU in Mercosurjem je v vseh fazah pod demokratičnim nadzorom. 

Vlade držav EU in poslanci Evropskega parlamenta so v 25-letnem pogajalskem procesu dejavno sodelovali. Evropska komisija se je pogajala o trgovinskem sporazumu v imenu EU na podlagi mandata, ki so ji ga podelile vse države EU. Postopek je potekal pregledno in odgovorno. Evropski parlament je ustanovil tudi posebno skupino za skrbno spremljanje pogajanj. 

Končno odločitev o podpisu in sklenitvi sporazuma sprejme 27 vlad v Svetu, potrebna pa je kvalificirana večina. Vlade držav članic so pooblastile Komisijo za začasno uporabo sporazuma med EU in Mercosurjem, takoj ko ga bodo države Mercosurja ratificirale. To podjetjem iz EU omogoča, da prednosti sporazuma izkoristijo že 1. maja 2026. Sporazum bo uradno začel veljati, ko ga bo odobril Evropski parlament.  

Med najobčutljivejšimi sektorji so sektor govejega mesa, perutninski sektor in sektor sladkorja. Za njihovo zaščito pred tujo konkurenco sporazum: 

• določa količinske omejitve ali „kvote“ za uvoz
• postopno znižuje uvozne carine   

EU lahko hitro ustavi ali omeji ta uvoz, če povečanje povzroči ali celo če samo obstaja nevarnost, da bo povzročilo resno škodo zadevnim sektorjem EU. Pozorno se spremlja tudi raven uvoza, da se lahko preučijo vsi pomisleki. 

Na primer: 

Goveje meso: za 99 000 ton govejega mesa, uvoženega iz Mercosurja, bo veljala znižana carina v višini 7,5 %. To ustreza 1,5 % sedanje proizvodnje govejega mesa v EU. To torej pomeni, da bo le zelo majhna količina govejega mesa Mercosurja (kar ustreza 1,5 % proizvodnje EU) vstopila na trg EU z znižanimi dajatvami, medtem ko dajatev proste kvote za goveje meso ne bo. 

Perutnina: 180 000 ton perutnine, uvožene iz Mercosurja, bo upravičenih do postopne odprave dajatev v petih letih. To pomeni, da bo odprava carin koristila le 1,3 % sedanje proizvodnje perutnine v EU, in sicer postopoma in pod nadzorom. 

Etanol: za 450 000 ton etanola, uvoženega iz Mercosurja, bo veljala odprava carin. To bo strogo omejeno na uporabo v kemijski industriji. 

Riž: 60 000 ton riža, uvoženega iz Mercosurja, bo upravičenih do postopne odprave dajatev v petih letih. EU ni samozadostna pri proizvodnji riža, saj proizvede manj kot 50 % svojih potreb po rižu. 

Med: 45 000 ton medu, uvoženega iz Mercosurja, bo upravičenih do postopne odprave dajatev v petih letih. To bo potekalo postopno in nadzorovano. 

Približno 13 % vsega uvoza EU v letu 2025 je prišlo iz držav Mercosurja. Večine teh proizvodov ni mogoče proizvesti ali zlahka najti na naših trgih.  

Iz držav Mercosurja so bili v letu 2025 pretežno uvoženi:  

– oljnice in beljakovinske rastline (34 %, v vrednosti 8,55 milijarde evrov) 

– kava, čaj, kakav in začimbe (26,4 %, v vrednosti 6,66 milijarde evrov) 

– goveje in telečje meso (7,7 %, v vrednosti 1,94 milijarde evrov) 

– sadje in zelenjava (7,6 %, v vrednosti 1,91 milijarde evrov) 

Kmetje v EU bodo zaščiteni pred morebitnimi motnjami na trgu, zlasti z varnostno mrežo v višini 6,3 milijarde evrov, ki jo EU vzpostavlja v okviru svojega naslednjega dolgoročnega proračuna EU.