Ugotovitev poročila: napredek na področju pravne države v EU, vendar so potrebni nadaljnji ukrepi

Pravna država je temelj naših demokracij, je pa tudi bistvena za prihodnost naših gospodarstev in za varnost Evrope. Evropska komisija je v svojem najnovejšem letnem poročilu o stanju pravne države preučila razvoj dogodkov na področju pravne države v vseh državah EU ter štirih državah širitve – Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. Tako kot v prejšnjih letih je poročilo rezultat tesnega dialoga z nacionalnimi organi in deležniki za krepitev pravne države. Njegove ugotovitve so pomembna spodbuda za reforme.

Poročilo o stanju pravne države za letošnje leto potrjuje pozitiven razvoj v številnih državah EU, saj so bile izvedene pomembne reforme na štirih ključnih področjih: pravosodje, boj proti korupciji, svoboda medijev ter institucionalni sistem zavor in ravnovesij. Nekatere države se sicer še naprej soočajo z izzivi in ponekod so razmere resne, vendar je zavezanost krepitvi pravne države na splošno še vedno močna, saj je bilo izvedenih veliko priporočil iz poročila za leto 2024. 

Pravna država je pomemben dejavnik za podjetja, ki poslujejo čezmejno, zato so v poročilu za leto 2025 izpostavljena tudi vprašanja, ki so neposredno povezana s pravilnim delovanjem enotnega trga, kot so dobra priprava zakonodaje in pravila o javnem naročanju. 

Glavne ugotovitve so med drugim:

• Pravosodni sistemi – številne države EU so napredovale pri reformah pravosodja, vključno s krepitvijo neodvisnosti sodnih svetov, dodatnimi zaščitnimi ukrepi pri imenovanju sodnikov in avtonomijo tožilcev. Vendar številne države poročajo o pritiskih na vire za pravosodne sisteme, kar vpliva na kakovost in učinkovitost pravosodja. V državah širitve je treba obravnavati neprimeren vpliv in poskuse spodkopavanja neodvisnosti sodnikov.
• Protikorupcijski okviri – več držav EU je pripravilo nove protikorupcijske strategije in okrepilo svoje institucionalne zmogljivosti, med drugim s povečanjem virov za kazenski pregon, tožilstvo in sodstvo. Vendar so še vedno potrebni nadaljnji ukrepi za okrepitev okvirov preprečevanja. Države širitve so dosegle napredek pri krepitvi pravnih in institucionalnih okvirov, vendar morajo izboljšati preiskovanje in pregon primerov korupcije.
• Svoboda in pluralnost medijev – v državah EU potekajo reforme za uskladitev nacionalne zakonodaje z novimi pravili iz evropskega akta o svobodi medijev. Vse večja pozornost je namenjena varnosti in zaščiti novinarjev ob nenehnih grožnjah. Potrebni so še nadaljnji ukrepi za obravnavo pomislekov glede varnosti novinarjev, izboljšanja zaščitnih ukrepov za neodvisnost nekaterih medijskih regulatorjev in javnih medijev, povečanja preglednosti lastništva ter zagotovitve večje pravičnosti in preglednosti pri dodeljevanju državnega oglaševanja. V državah širitve obstajajo tudi pomisleki v zvezi s politizacijo medijskih regulatorjev in imenovanjem vodstva radiodifuzijskih hiš.
• Institucionalni sistem zavor in ravnovesij – v več državah EU potekajo reforme, kot sta vključevanje deležnikov v zakonodajni postopek in izboljšanje kakovosti zakonodaje. V nekaterih državah EU še vedno obstajajo ovire, povezane s financiranjem ali zahtevami za registracijo. V nekaterih državah EU pa se organizacije civilne družbe soočajo z resnimi izzivi, saj so izpostavljene pretiranim finančnim omejitvam ali nadzoru ali pa niso deležne ustrezne zaščite. V državah širitve vključujoče upravljanje omejujejo izzivi v zvezi z zakonodajnimi postopki in neučinkovita javna posvetovanja.
• Razsežnost enotnega trga – letošnje poročilo posebej poudarja vprašanja, ki lahko vplivajo na pravilno delovanje enotnega trga ali oblikujejo poslovno okolje, kot so dobra priprava zakonodaje, pravila o javnem naročanju in stabilnost regulativnega okolja.

Komisija je zdaj pozvala Evropski parlament in Svet, naj na podlagi tega poročila nadaljujeta splošno razpravo in razprave glede posameznih držav ter naj na podlagi priporočil nadalje proučita, kako bi bilo mogoče doseči konkreten napredek. Poleg tega je pozvala nacionalne parlamente, civilno družbo in druge deležnike, naj nadaljujejo dialog o pravni državi tako na nacionalni kot na evropski ravni, pri tem pa bolj vključijo državljanke in državljane.

Več informacij

Poročilo o stanju pravne države za leto 2025

Poročilo o stanju pravne države za leto 2025 – vprašanja in odgovori

Zaščita naše demokracije in ohranjanje naših vrednot

Sporočilo za medije: Poročilo o stanju pravne države za leto 2025: pomen pravne države za evropsko demokracijo, varnost in gospodarstvo