Načrt okrevanja za Evropo

Največji sveženj spodbud doslej

Dolgoročni proračun EU je skupaj z začasnim instrumentom za spodbujanje okrevanja NextGenerationEU največji sveženj spodbud, ki se je kdaj koli financiral v Evropi. Za pomoč pri obnovi Evrope po pandemiji COVID-19 je skupno na voljo 2,018 bilijona evrov v tekočih cenah*. To bo bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša Evropa.

Sredstva se uporabljajo za reševanje najpomembnejših izzivov Evrope in podporo tistim, ki jo potrebujejo. Po ruski agresiji proti Ukrajini so bila mobilizirana sredstva iz proračuna EU za zagotavljanje nujne pomoči in podpore v Ukrajini in državah EU ter za ublažitev humanitarnih posledic vojne.

^{*1,8 bilijona evrov v cenah iz leta 2018}

Dejstva in številke o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in NextGenerationEU

Glavni elementi svežnja

Več kot 50 % dolgoročnega proračuna in instrumenta NextGenerationEU podpira posodobitev, na primer z:

Poleg tega je sveženj namenjen tudi:

Glavne novosti

Skupna dodeljena sredstva po razdelkih iz večletnega finančnega okvira 2021–2027 in NextGenerationEU

_{Vsi zneski so v evrih v tekočih cenah. Vir: Evropska komisija}

Osrednji del NextGenerationEU je mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF), tj. instrument za zagotavljanje nepovratnih sredstev in posojil v podporo reformam in naložbam v državah članicah EU v skupni vrednosti 723,8 milijarde evrov. Da bi države članice prejele sredstva v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, morajo pripraviti načrte za okrevanje in odpornost, v katerih navedejo, kako bodo vlagale sredstva. Poleg tega morajo izpolniti ustrezne mejnike in cilje, Komisija pa pred izplačilom sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost oceni, ali so bili vsi mejniki in cilji zadovoljivo doseženi.

Za vpogled v načrte različnih držav članic EU in spremljanje dosedanjih izplačil si oglejte interaktivno preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti.

Preostala sredstva iz instrumenta NextGenerationEU se državam članicam EU izplačujejo iz več programov EU: pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), Obzorje Evropa, InvestEU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Sklad za pravični prehod (SPP).

Po ruski agresiji proti Ukrajini bi lahko države članice EU del teh sredstev uporabile za potrebe beguncev, ki prihajajo na njihova ozemlja.

Razčlenitev instrumenta NextGenerationEU

_{Vsi zneski so v evrih v tekočih cenah. Vir: Evropska komisija}

Nacionalne dodelitve

Smisel proračuna EU ni in nikoli ni bil dajanje in jemanje. Vse države članice imajo koristi od tega, da so del enotnega trga, saj skupaj obravnavajo skupne izzive. Sredstva EU, na primer v okviru Kohezijskega sklada ali programa Obzorje Evropa, so namenjena vsem delom EU.

Države članice so na nekaterih področjih politike prejele vnaprej dodeljene zneske. Najdete jih tukaj.

Zadolževanje za financiranje okrevanja

Evropska komisija si za financiranje NextGenerationEU v imenu Evropske unije na trgih izposoja sredstva po ugodnejših obrestnih merah kot številne države članice, nato pa zneske prerazporeja.

Pred NextGenerationEU je Evropska komisija že izdala obveznice, denimo za financiranje posojil državam članicam EU in tretjim državam, vključno z do 100 milijard evrov za program SURE, ki je namenjen ohranjanju delovnih mest in zaščiti zaposlitev med koronavirusno pandemijo.

Evropska unija bo z diverzificirano strategijo financiranja do leta 2026 za NextGenerationEU zbrala do približno 800 milijard evrov v tekočih cenah.

EU kot posojilojemalka

Jasen načrt za nove vire prihodkov za lažje odplačevanje posojil

Evropski parlament, Svet in Komisija so se v medinstitucionalnem sporazumu iz decembra 2021 dogovorili, da si bodo prizadevali za uvedbo zadostnih novih virov lastnih sredstev za vračila v sklopu NextGenerationEU.

Komisija je kot prispevek k odplačevanju komponente nepovratnih sredstev v okviru instrumenta NextGenerationEU decembra 2021 zato predlagala tri nove vire prihodkov za proračun EU. Ta predlog bi prispeval tudi k financiranju Socialnega sklada za podnebje, katerega cilj je zagotoviti, da pri prehodu na razogljičeno gospodarstvo nihče ne bo zapostavljen.

Komisija je 20. junija 2023 dopolnila predlog za naslednjo generacijo virov lastnih sredstev. Končni sveženj vključuje nov začasni statistični vir lastnih sredstev, ki temelji na dobičku podjetij. Po političnem dogovoru o svežnju „Pripravljeni na 55“, katerega namen je zagotoviti, da politike EU prispevajo k podnebni nevtralnosti naše celine, je Komisija v primerjavi s prvotnimi predlogi iz decembra 2021 tudi prilagodila predloga o virih lastnih sredstev, ki temeljita na sistemu trgovanja z emisijami (ETS) in mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM).

Poleg tega se ohrani lastni vir sredstev iz naslova deleža preostalega dobička multinacionalnih družb, ki bo prerazporejen državam članicam EU v skladu z dogovorom OECD/G20 o prerazporeditvi pravic do obdavčitve („prvi steber“). Komisija sodeluje z Evropskim parlamentom in državami članicami EU v Svetu za hitro odobritev novih virov prihodkov.

Viri prihodkov za proračun EU v obdobju 2021–2027

Naslednja generacija virov lastnih sredstev EU

Upravičenci

Vsakdo ima lahko koristi od proračuna EU. Odprti in načrtovani razpisi za zbiranje predlogov, osnovne informacije o postopku dodelitve sredstev in programih financiranja, oddaja vloge na spletu.

Informacije o postopku oddaje javnih naročil in možnosti za poslovno sodelovanje z Evropsko komisijo.

Ozadje

Komisija je predlog naslednjega dolgoročnega proračuna EU predložila 2. maja 2018.

Evropska komisija je 27. maja 2020 v odziv na krizo brez primere, ki jo je povzročil koronavirus, predlagala začasni instrument za okrevanje NextGenerationEU ter ciljno usmerjene okrepitve dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027.

Voditelji držav ali vlad EU so 21. julija 2020, manj kot dva meseca pozneje, dosegli politični dogovor o svežnju.

Svet ga je dokončno sprejel 17. decembra 2020.

Proces pogajanj