Zaščitni ukrepi

Evropska komisija posebno pozornost namenja zagotavljanju, da se vsak evro iz proračuna porabi dobro in v skladu s pravili ter da ustvari dodano vrednost.

V ta namen tesno sodeluje z državami članicami, drugimi institucijami EU in izvajalskimi partnerji, kot so mednarodne institucije (npr. Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Evropska banka za obnovo in razvoj). Države članice EU imajo pri tem ključno vlogo, saj v okviru deljenega upravljanja skupaj z Evropsko komisijo upravljajo približno tri četrtine proračuna. To pomeni, da so države članice tiste, ki izplačujejo sredstva upravičencem. Zato je predvsem njihova naloga poskrbeti, da se proračunska sredstva uporabijo tam, kjer so potrebna, tako da vzpostavijo ustrezne sisteme upravljanja in nadzora.

Preprečevanje

Komisija izvaja predhodne kontrole, revizije in preglede na kraju samem, s katerimi zagotavlja, da taki postopki obstajajo in se pravilno izvajajo. Če Komisija odkrije nepravilnosti, lahko posreduje tako, da prekine ali začasno ustavi plačila upravičencem ali državam članicam. To pomeni, da se izplačevanje sredstev EU začasno ustavi, dokler se ugotovljeni problemi ne odpravijo. Komisija lahko tudi izplača manjši znesek od tistega v zahtevku za povračilo stroškov, ki ga je prejela od upravičenca. Pri tem gre za preventivne ukrepe.

Odkrivanje in popravki

Komisija lahko ukrepa tudi po izvedbi plačil. Kadar na podlagi naknadnih kontrol, revizij in pregledov na kraju samem nepravilnosti odkrije naknadno, lahko izvede finančne popravke in izterja že izplačana sredstva.

V primeru suma goljufije se vključi Evropski urad za boj proti goljufijam, bolj znan pod francosko kratico OLAF. Če OLAF s preiskavo potrdi, da je prišlo do goljufije v zvezi s sredstvi EU, Komisija uvede postopek za izterjavo sredstev.

Od leta 2020 je za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj zoper proračun EU ter za vlaganje obtožnic pristojno Evropsko javno tožilstvo. Njegova prizadevanja so dodatno jamstvo popolne zaščite proračuna EU.