Rusija mora prevzeti odgovornost

Kršitve mednarodnega prava

EU je trdno odločena zagotoviti, da nobeno dejanje, kaznivo po mednarodnem pravu, storjeno v Ukrajini in proti njej, ne bo ostalo nekaznovan.

Zločini proti človeštvu, vojni zločini, genocid in kaznivo dejanje agresije veljajo za najhujše kršitve mednarodnega prava, ki se imenujejo tudi kazniva dejanja po mednarodnem pravu ali grozodejstva.

Ukrajina preiskuje več kot 196 000 primerov domnevnih kaznivih dejanj po mednarodnem pravu, dejansko število takih grozodejstev pa je domnevno še večje.

Kazenski pregon ruskih zločinov v Ukrajini

Za lažje usklajevanje zbiranja dokazov je Komisija podprla ustanovitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki je del obstoječe skupne preiskovalne skupine v okviru podpira Eurojusta. Center podpira koordinacijo nacionalnih preiskav kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini.

Komisija prav tako še naprej podpira obstoječe mehanizme s:

• podporo zmogljivostim Mednarodnega kazenskega sodišča z več kot 10 milijoni evrov od začetka invazije
• krepitvijo ukrajinskega generalnega državnega tožilstva z več kot 6 milijoni evrov za informacijsko tehnologijo in opremo ter pomočjo svetovalni misiji EU v okviru svetovalne skupine EU, ZDA in Združenega kraljestva za grozodejstva
• pripravo Eurojusta na to nalogo: Agencija lahko s spremenjeno uredbo o Eurojustu varno hrani in analizira dokaze, povezane z mednarodnimi kaznivimi dejanji, v novi podatkovni zbirki
• podporo Eurojustu in Europolu, ki delujeta kot koordinacijski središči za nacionalne preiskave držav članic EU
• usklajevanjem z našimi mednarodnimi partnerji za zagotovitev odgovornosti in globalnega odziva 

Pregon kaznivega dejanja agresije

Kaznivo dejanje agresije običajno stori najvišje politično in vojaško vodstvo države proti suverenosti, ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države. Kazniva dejanja agresije vključujejo invazijo, vojaško okupacijo, priključitev z uporabo sile, bombardiranje in vojaško blokado pristanišč. Vsa ta kazniva dejanja je Rusija storila.

Ker Rusija ni pogodbenica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Sodišče v danem primeru ni pristojno za obravnavo kaznivega dejanja agresije. Komisija in visoka predstavnica podpirata razprave v „vodilni skupini“ o ustanovitvi posebnega sodišča za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini.

Maja 2025 se je mednarodna koalicija, vključno s Komisijo, visoko predstavnico, Svetom Evrope in Ukrajino, dogovorila o ustanovitvi posebnega sodišča v okviru Sveta Evrope.  

Ukrajina in Svet Evrope sta junija 2025 podpisala Sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča. Ko bo sodišče začelo delovati, bo pristojno za to, da bodo ruski politični in vojaški voditelji odgovarjali za svoja dejanja agresije proti Ukrajini. 

Plačilo za povzročeno škodo

EU si prizadeva zagotoviti, da bodo Ukrajina in njeni prebivalci prejeli celotno odškodnino za škodo, ki jo je povzročila ruska agresija. V ta namen se je EU pridružila registru škode za Ukrajino – sprva kot pridružena članica, julija 2024 pa kot polnopravna članica. EU kot sodelujoča zagotavlja podporo registru z letnim prispevkom in sodelovanjem na sestankih konference udeležencev.

Register, vzpostavljen v okviru Sveta Evrope, je namenjen evidentiranju upravičenih odškodninskih zahtevkov za škodo, izgubo ali poškodbe zaradi agresije Rusije v Ukrajini in proti njej. Kategorije škode zajemajo materialno uničenje, telesno in duševno škodo, prisilno razselitev in izgubo družinskih članov.

V drugem koraku bo ustanovljena mednarodna komisija za odškodninske zahtevke za Ukrajino, ki bo razsojala o zahtevkih, ki so vpisani v register škode, in določila višino odškodnine, ki jo dolguje Rusija. 

Unija je skupaj z več kot 50 delegacijami sodelovala pri pogajanjih o osnutku konvencije o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke, ki so se uspešno zaključila septembra 2025. Decembra 2025 bo konvencija sprejeta ter bo na voljo za podpis Uniji in zainteresiranim državam. 

Komisija je marca 2022 po začetku ruske agresije proti Ukrajini ustanovila projektno skupino „Freeze and Seize“. Cilj projektne skupine je zagotoviti učinkovitejše izvajanje omejevalnih ukrepov EU, zlasti zamrznitev sredstev s kazensko-pravnimi sredstvi.

Projektno skupino vodi Komisija, ki državam članicam, agencijam in organom EU (Eurojust, Europol in Evropsko javno tožilstvo) omogoča, da sodelujejo pri izvajanju omejevalnih ukrepov in boju proti njihovim kršitvam.

Projektna skupina tesno sodeluje z mednarodnimi partnerji, med drugim z ukrajinskimi partnerji in skupino držav G7.

Projektna skupina je zaradi svojega interdisciplinarnega pristopa omogočila oblikovanje novih orodij za izvrševanje, kot je prostovoljno samorazkritje kršitev sankcij, ki je bilo vključeno v 13. sveženj sankcij, ali Direktiva (EU) 2024/1226 o harmonizaciji opredelitev kaznivih dejanj in kazni za kršitve sankcij, ki je bila sprejeta aprila 2024.

Poleg prispevka projektne skupine Eurojust redno navzkrižno preverja seznam posameznikov in podjetij, ki jih je EU sankcionirala, in sicer na podlagi podatkov Eurojusta o obstoječih primerih. Europol je poleg tega sprožil operacijo OSCAR za navzkrižno preverjanje seznamov sankcij EU z razpoložljivimi operativnimi podatki, prepoznavanje povezav z organiziranim kriminalom in pranjem denarja ter podporo pri sledenju in zasegu sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji. Doslej je bilo zaseženih za več kot 2 milijardi evrov sredstev.

Odpravljanje pravnih vrzeli

Čeprav ruska agresija na Ukrajino še vedno poteka, je bistvenega pomena, da se sankcije EU izvajajo v celoti, njihova kršitev pa se ne sme obrestovati. Pravo EU krepimo:

• z okrepitvijo pravil EU o zaplembi in odvzemu premoženjske koristi
• uskladitvijo kaznivih dejanj in kazni za kršitve sankcij EU
• uvedbo obveznosti za vse osebe, za katere veljajo sankcije EU, da razkrijejo svoje premoženje v EU

Cilj je okrepiti odvračalni učinek sankcij EU in državam članicam zagotoviti pravne instrumente za zaplembo vse večjega števila sredstev, kadar so povezana s kaznivimi dejanji.

Obnova Ukrajine

V EU je imobiliziranih več kot 210 milijard evrov sredstev ruske centralne banke.

EU je sprejela več ukrepov, da bi izkoristila izredne prihodke, ustvarjene z upravljanjem ruskega državnega premoženja, imobiliziranega v EU.

EU je leta 2024 sprejela model nepričakovanih prispevkov, ki omogoča črpanje teh prihodkov za zagotavljanje nadaljnje podpore Ukrajini.

EU je po zaključku vrha voditeljev skupine G7 junija 2024 sprejela ustrezne pravne akte za izvajanje modela posojil Ukrajini za pospešitev izrednih prihodkov, s katerim se bodo navedeni izredni prihodki uporabili za odplačilo posojila v višini 45 milijard evrov, ki so ga Ukrajini odobrili partnerji skupine G7. Prispevek EU k tej shemi bo znašal 18 milijard evrov in bo Ukrajini do konca leta 2025 izplačan v tranšah z novim posojilom v okviru makrofinančne pomoči. 

^{Nazadnje posodobljeno: 22. avgust 2025}