Podpiranje delovnih mest in gospodarstva med pandemijo koronavirusa

Pandemija COVID-19 je povzročila velik pretres za evropsko in svetovno gospodarstvo. Kriza zaradi COVID-19 je pomenila izziv za evropsko gospodarstvo ter vsakdanje življenje državljank in državljanov EU. Med to zdravstveno krizo je bilo ključnega pomena zaščititi bistvene sektorje našega gospodarstva, podjetja in delavce.

Komisija je sprejela takojšnje ukrepe za ublažitev gospodarskih posledic pandemije, pri čemer je odobrila odločne ukrepe držav članic ter sprejela izredne gospodarske ukrepe in pobude za pomoč delavcem in delodajalcem ter podporo gospodarstvu med krizo. Pri obravnavanju takojšnjih potreb se je na gospodarski pretres odzvala z načrtom za okrevanje z naložbami in reformami, kakršnega še ni bilo, tj. instrumentom NextGenerationEU, ki je bil sprejet skupaj z večletnim proračunom EU za obdobje 2021–2027.

Zaščita podjetij in delovnih mest

Komisija je vzpostavila ukrepe in instrumente za zaščito delovnih mest in delavcev, ki jih je prizadela pandemija COVID-19.

Zaščita malih in srednjih podjetij

Posledice koronavirusne krize za evropsko gospodarstvo so se med sektorji in podjetji razlikovale.

Komisija je v podporo malim in srednjim podjetjem (MSP), ki so hrbtenica gospodarstva EU, skupaj s skupino Evropske investicijske banke pripravila celovit sveženj, podprt z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI). Na primer, 714 milijonov EUR iz sklada EFSI je bilo preusmerjenih v jamstveno shemo za posojila v programu COSME. To je Evropskemu investicijskemu skladu (EIF) omogočilo, da banke spodbudi k zagotavljanju likvidnosti za MSP, ki jih je prizadela koronavirusna kriza. Uporabnikom instrumenta je bila zagotovljena večja prožnost, stopnja jamstva pa je bila zvišana s 50 % na 80 %.

Do konca decembra 2022 je bila s podporo likvidnost zagotovljena več kot 180 000 malim in srednjim podjetjem po vsej Evropi, saj so bile lokalne banke s tem spodbujene k zagotovitvi likvidnostnega financiranja v višini več kot 10 milijard EUR v okviru ukrepa v zvezi s COVID-19 iz programa COSME.

Podpora regijam in lokalnim skupnostim s kohezijo in naložbami

Nacionalne, regionalne in lokalne skupnosti so imele osrednjo vlogo v boju proti pandemiji in njenim posledicam. Komisija je v nekaj tednih spremenila pravila kohezijske politike, da bi državam članicam na podlagi dveh naložbenih pobud v odziv na koronavirus, in sicer naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) in naložbene pobude v odziv na koronavirus plus (CRII+), zagotovila dodatno prožnost, likvidnost in poenostavitev. Države članice so lahko neporabljena sredstva kohezijske politike predodelile sektorjem, ki so najbolj potrebovali pomoč, tj. za zdravstveno varstvo, podporo podjetjem in zaščito ranljivih skupin ljudi. Vrednost takih ukrepov je samo v prvih šestih mesecih dosegla 13 milijard EUR, danes pa znaša že 24 milijard EUR. Ukrepi so prispevali k preživetju podjetij med omejitvami gibanja, z njimi je bila bolnišnicam zagotovljena medicinska oprema in poskrbljeno je bilo, da so ljudje v prikrajšanih razmerah prejeli vso zdravstveno in socialno podporo, ki so jo potrebovali.

Z instrumentom NextGenerationEU je bila kohezijska politika na podlagi novoustanovljenega programa REACT-EU okrepljena z dodatnimi 50 milijardami EUR, ki naj bi se porabile za okrevanje po pandemiji, posebna pozornost pa naj bi bila namenjena zelenim in digitalnim prednostnim nalogam. Program REACT-EU je prispeval k ponovnemu zagonu podjetij, napredovanju znanstvenih raziskav in razvoja ter zagotavljanju dostopnega izobraževanja, usposabljanja in podpore pri zaposlovanju tistim, ki so jo potrebovali. Komisija je v prvih treh mesecih že odobrila več kot 80 % razpoložljivih sredstev za leto 2021.

Dolgoročne pobude za podporo okrevanju

Komisija je vzporedno z uvedbo ukrepov za ublažitev učinka pandemije na gospodarstvo predlagala sveženj NextGenerationEU – načrt EU, s katerim naj bi EU po krizi zaradi COVID-19 postala močnejša in odpornejša.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je začasni instrument, ki je osrednji del instrumenta NextGenerationEU. Komisija prek mehanizma zbira sredstva z najemanjem posojil na kapitalskih trgih (izdaja obveznice v imenu EU). Ta so nato na voljo državam članicam za izvajanje ambicioznih reform in naložb, ki:

• pripomorejo k temu, da bodo njihova gospodarstva in družbe bolj trajnostni, odporni in pripravljeni na zeleni in digitalni prehod v skladu s prednostnimi nalogami EU,

• obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je tudi ključen za izvajanje načrta REPowerEU, odziva Komisije na socialno-ekonomske težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino.

Tako večletni proračun EU kot tudi instrument NextGenerationEU, podprt z mehanizmom za okrevanje in odpornost, sta bila sprejeta decembra 2020. Do avgusta 2023 je bilo od 723 milijard EUR, ki so na voljo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, izplačanih skupaj 153 milijard EUR (v cenah iz leta 2022).

Projekti, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, prinašajo konkretne rezultate za gospodarstva držav članic in lokalne skupnosti na številnih področjih, kot so zeleni in digitalni prehod, socialna in teritorialna kohezija, trajnostna in vključujoča rast, odpornost in politike za naslednjo generacijo. Primeri projektov po vseh državah članicah so na voljo na spletni strani mehanizma za okrevanje in odpornost.

Prožnost v skladu s fiskalnimi pravili EU

Evropska komisija je 20. marca 2020 v okviru svoje strategije za hiter in odločen odziv na koronavirusno krizo prvič doslej uporabila splošno odstopno klavzulo v okviru Pakta za stabilnost in rast. Splošna odstopna klavzula je državam članicam omogočila, da sprejmejo ukrepe za ustrezno obvladovanje krize, pri čemer so se lahko oddaljile od proračunskih zahtev, ki bi se običajno uporabljale na podlagi evropskega fiskalnega okvira.

Splošna odstopna klavzula bo deaktivirana konec leta 2023. V sporočilu Komisije o pomladanskem svežnju evropskega semestra iz maja 2022 je bilo navedeno, da se bodo pogoji za deaktivacijo splošne odstopne klavzule šteli za izpolnjene z letom 2024. V letnem pregledu trajnostne rasti iz novembra 2022 je bila ta ocena potrjena in ugotovljeno, da je evropsko gospodarstvo izšlo iz obdobja resnega upada gospodarske aktivnosti. Okrevalo je nad raven pred pandemijo in prestalo akutno fazo šoka zaradi cen energije, ki ga je povzročila ruska vojna agresija proti Ukrajini, čeprav je negotovost še vedno velika.