Evropski zeleni dogovor

Uresničevanje naših obljub

Evropski zeleni dogovor preoblikuje EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo.  

Dogovor, ki ga je predsednica Ursula von der Leyen predstavila leta 2019, je odziv na nujni poziv državljank in državljanov, zlasti mladih, k podnebnim ukrepom. V njem je določen načrt za preoblikovanje evropskega gospodarstva, energije, prometa in industrije za bolj trajnostno prihodnost. 

Njegov cilj je do leta 2030 zmanjšati emisije za vsaj 50 % in sčasoma za 55 %, cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 pa je z evropskimi podnebnimi pravili postal pravno zavezujoč.  Spodbuja prehod na čisto energijo, ki ščiti ljudi in planet, je stroškovno učinkovit in socialno pravičen. 

Zeleni dogovor vlaga v inovacije, čisto tehnologijo in zeleno infrastrukturo, hkrati pa zagotavlja pravičen prehod za najbolj prizadete skupnosti. Zahvaljujoč evropskemu zelenemu dogovoru imajo Evropejci čistejši zrak ter energijsko učinkovitejše izdelke in domove. Ob tem uporabljajo tudi več obnovljivih virov energije. 

Izpolnjene obljube

Podnebna nevtralnost in zmanjšanje emisij 

• Veljati so začela podnebna pravila, s čimer je zaveza za podnebno nevtralnost do leta 2050 postala zavezujoča
• Dogovor o zmanjšanju emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in predlog za 90-odstotno zmanjšanje do leto 2040 

Financiranje instrumenta NextGenerationEU in načrta REPowerEU  

• 275 milijard evrov za čiste naložbe in 42 % sredstev, namenjenih podnebnim ukrepom 

Pravičen in pošten prehod 

• Sklad za pravični prehod je dodelil skoraj 20 milijard evrov za naložbe v diverzifikacijo gospodarstev in preusposabljanje delavcev v ranljivih regijah 
• Socialni sklad za podnebje pomaga ranljivim gospodinjstvom v zvezi z energijsko učinkovitostjo, čistim ogrevanjem in prevozom
• Solidarnostni sklad EU in mehanizem EU na področju civilne zaščite sta podprla države v Evropi in zunaj nje, ko so jih prizadele izredne razmere, povezane s podnebjem 

Oblikovanje cen ogljika in industrijska reforma 

• Sistem EU za trgovanje z emisijami se je razširil na stavbe in promet ter ustvaril več kot 200 milijard evrov prihodkov za zelene in socialne sklade
• Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki industrijo po vsem svetu spodbuja k sprejemanju okolju prijaznejših proizvodnih metod, naj bi začel v celoti delovati do leta 2026 

Čista in zanesljiva energija 

• Načrt REPowerEU: 40 % sredstev je bilo namenjenih zagotavljanju cenovno dostopne, zanesljive in trajnostne energije; prispeval je k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in diverzificiral oskrbo
• Infrastruktura za čisto energijo: pospešeno izdajanje dovoljenj za obnovljive vire energije, polnilne postaje za električna vozila vsakih 60 km 

Zelena industrijska konkurenčnost 

• Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za povečanje proizvodnje in spodbujanje neto ničelnih tehnologij
• Akt o kritičnih surovinah: Cilji EU za pridobivanje/obdelavo/recikliranje ključnih materialov do leta 2030
• Akt o neto ničelni industriji: podpira lokalno proizvodnjo čistih tehnologij
• Podpora za baterije, vodik, čisto mobilnost, mikroelektroniko 

Krožno gospodarstvo 

• Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, ki bo privedel do višjih standardov za kakovost vode in zraka
• Reforme na področju odpadkov in proizvodov: trajnostna embalaža, prepoved uničenja neprodanega blaga, zasnova popravljivih izdelkov 

Sodelovanje z deležniki 

• Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v EU, vključujoč proces oblikovanja prihodnjih prehranskih sistemov
• Dialogi o čistem prehodu s sektorji, kot so sektor vodika, načrtovanja mest, čiste tehnologije, jekla 

Več o dosežkih zelenega dogovora