Več o tem
Evropska komisija si na vseh področjih prizadeva zajeziti širjenje koronavirusa, podpirati nacionalne zdravstvene sisteme in omiliti socialno-ekonomske posledice pandemije s povsem novimi ukrepi na nacionalni ravni in ravni EU.
Evropska komisija – skupina za odzivanje na koronavirus
Primeri, kako je Komisija pomagala pri reševanju krize:
Zagotavljanje varnih in učinkovitih cepiv za Evropo in svet
Komisija namerava s strategijo cepljenja:
pomagati podjetjem pri hitrem povečanju proizvodnih zmogljivosti v potrebnem obsegu
zagotoviti zadostne zaloge za države članice prek vnaprejšnjih dogovorov o nabavi s proizvajalci cepiv
izkoristiti obstoječo regulativno prožnost za pospešitev razvoja, odobritve in razpoložljivosti cepiv
Zagotavljanje odmerkov cepiv in podpora cepljenju v državah EU
Komisija je oblikovala raznolik portfelj cepiv za državljane EU po poštenih cenah. Pogodbe so bile podpisane z osmimi obetavnimi razvijalci cepiv, s čimer bo zagotovljenih do 4,2 milijarde odmerkov:
- BioNTech-Pfizer za nakup do 2,4 milijarde odmerkov
- AstraZeneca za nakup do 400 milijonov odmerkov
- Sanofi-GSK za nakup do 300 milijonov odmerkov
- Johnson & Johnson za nakup do 400 milijonov odmerkov
- Moderna za nakup do 460 milijonov odmerkov
- Novavax za nakup do 200 milijonov odmerkov
- Valneva za nakup do 1,2 milijona odmerkov
- HIPRA Human Health za nakup do 250 milijonov odmerkov
Komisija je od decembra 2020 izdala šest pogojnih dovoljenj za promet s cepivom proti COVID-19, ki so ga razvile naslednje družbe: BioNTech in Pfizer (21. decembra 2020), Moderna (6. januarja 2021), Astra Zeneca (29. januarja 2021), Johnson&Johnson (11. marca 2021), Novavax (20. decembra 2021) in Valneva (24. junija 2022)
Dobava odmerkov cepiva državam članicam se od decembra 2020 stalno povečuje. Cepljenje je po vsej Evropski uniji dobilo zagon: do sredine leta 2022 je bilo v celoti cepljenih 86 % odraslih prebivalcev in prebivalk EU.
Ko so se pojavile nove različice koronavirusa, je Komisija mobilizirala sredstva za nujne raziskave in še naprej sklepala vnaprejšnje dogovore o nabavi obnovitvenih odmerkov in prilagoditev cepiv novim različicam.
Komisija je začela nov postopek skupnega naročanja za medicinsko opremo za cepljenje. Predlagala je tudi, da bolnišnicam in zdravnikom ne bi bilo treba plačati DDV na cepivo in komplete za testiranje.
Predvidevanje groženj zaradi novih različic
Evropska komisija je ustanovila Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) z namenom preprečevanja, odkrivanja in hitrega odzivanja na izredne zdravstvene razmere.
Organ HERA je skupni center za nadzor virov in misij za države članice in institucije EU za boljšo pripravljenost EU na čezmejne grožnje za zdravje.
Organ HERA bo predvideval grožnje in morebitne zdravstvene krize z zbiranjem obveščevalnih podatkov in pripravo potrebnih odzivnih zmogljivosti. V primeru izrednih zdravstvenih razmer bo zagotovil razvoj, proizvodnjo in distribucijo zdravil, cepiv in drugih zdravstvenih protiukrepov (kot so rokavice in maske), ki jih je v prvi fazi odzivanja na koronavirus pogosto primanjkovalo.
Organ HERA je zato ključni steber evropske zdravstvene unije in vključuje novo misijo za zdravstveno pripravljenost in odpornost za celotno EU, ki jo je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021. Organ bo zapolnil vrzel v odzivanju in pripravljenosti EU na izredne zdravstvene razmere.
Predsednica Ursula von der Leyen je napovedala, da bo Ekipa Evropa zagotovila 50 milijard evrov za novo misijo za zdravstveno pripravljenost in odpornost za celotno EU.
Povečanje proizvodnje
Evropska komisija je 4. februarja 2021 ustanovila projektno skupino, ki deluje kot točka „vse na enem mestu“, da se proizvajalcem, ki potrebujejo podporo, zagotovi pomoč pri povečanju proizvodnih zmogljivosti za cepiva proti COVID-19 v EU ter da se opredelijo in odpravijo ozka grla v proizvodnih zmogljivostih in dobavnih verigah.
Glavni dosežki projektne skupine so bili, da je opredelila in odpravila ozka grla v proizvodnji cepiv v EU, pripravila pregled proizvodnih zmogljivosti EU v celotni dobavni verigi ter z dogodki za navezovanje stikov olajšala sklepanje partnerstev v proizvodnji cepiv in terapevtikov. Njen cilj je zagotoviti dolgoročno zadostne proizvodne zmogljivosti v Evropi ter na svetovni ravni podpreti prizadevanja za zagotavljanje dostopa do cepiv.
Financiranje raziskav
Komisija je od januarja 2020 v okviru programa Obzorje 2020 mobilizirala več kot 660 milijonov evrov za razvoj cepiv, novih metod zdravljenja, diagnostičnih testov in zdravstvenih sistemov za preprečevanje širjenja koronavirusa in reševanje življenj.
Komisija je podjetju CureVac, visokoinovativnemu evropskemu razvijalcu cepiv, ponudila finančno podporo v vrednosti 75 milijonov evrov v obliki posojila Evropske investicijske banke.
Evropska investicijska banka je prav tako podpisala sporazum o financiranju v vrednosti 100 milijonov evrov z družbo za imunoterapijo BioNTech SE za razvoj programa cepljenja. Financiranje EIB podpirata programa Obzorje 2020 in naložbeni načrt za Evropo.
Zagotavljanje globalnega odziva
Svetovna pandemija zahteva rešitev na svetovni ravni. Komisija si zato prizadeva za zagotovitev splošnega dostopa do cepiv proti COVID-19, tudi za države z nizkimi in srednjimi dohodki.
Donatorski maraton leta 2020 v okviru globalnega odziva na koronavirus je zbiral sredstva za splošni dostop do zdravljenja, diagnostičnih testov in cepiv Začel se je maja, vrhunec pa je bil junija 2020 z globalnim donatorskim vrhom in koncertom.
Evropska komisija in Evropska investicijska banka sta odločni podpornici pobude COVAX, ki je svetovni instrument za zagotavljanje pravičnega in univerzalnega dostopa do cepiv proti COVID-19.
Skupaj z državami članicami EU je Ekipa Evropa za pobudo COVAX do zdaj namenila več kot 3 milijarde evrov, zaradi česar je Evropska unija ena največjih donatork za to pobudo.
Gospodarski ukrepi
Voditelji in voditeljice EU so se dogovorili o svežnju za okrevanje v višini 2,018 bilijona evrov (v tekočih cenah), ki združuje proračun EU za obdobje 2021–2027 in instrument NextGenerationEU. Na podlagi sporazuma si bo Komisija na trgih lahko izposodila do 800 milijard evrov (v tekočih cenah).
Evropska komisija je 15. junija v prvi transakciji v okviru instrumenta NextGenerationEU z desetletno obveznico, ki zapade 4. julija 2031, zbrala 20 milijard evrov. Sredstva bodo namenjena financiranju okrevanja Evrope po krizi zaradi koronavirusa in njenih posledicah. Vključno z drugimi transakcijami junija in julija je Komisija v okviru programa NextGenerationEU do zdaj zbrala 45 milijard evrov. Sredstva se bodo zdaj uporabila za prva plačila v okviru instrumenta NextGenerationEU, mehanizma za okrevanje in odpornost ter različnih proračunskih programov EU. Prvo izplačilo v okviru programa NextGenerationEU je bilo izvedeno konec junija in je bilo izvedeno v okviru programa REACT-EU.
Komisija je do konca avgusta ocenila in odobrila 19 predloženih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Prva izplačila v vrednosti več kot 49 milijard evrov so do 21. septembra že dosegla Belgijo, Ciper, Dansko, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg in Portugalsko.
Evropska komisija je leta 2020 sprejela različne podporne ukrepe, kot so:
Gospodarski ukrepi, ki dopolnjujejo izredni program Evropske centralne banke v višini 1 850 milijard evrov za nakup vrednostnih papirjev ob pandemiji, poleg že sprejetega programa v višini 120 milijard evrov.
Začasna pravila o državni pomoči, da lahko vlade gospodarstvu zagotovijo likvidnostna sredstva za podporo državljankam in državljanom ter ohranijo delovna mesta v EU.
Aktiviranje „odstopne klavzule“, da se omogoči največja možna prožnost proračunskih pravil. To bo državam EU pomagalo podpreti zdravstvene sisteme in podjetja ter ohraniti delovna mesta v času krize.
Pregled neposrednih tujih naložb. Komisija je izdala smernice, da bi pomagala državam članicam zaščititi kritična evropska sredstva in tehnologijo v tej krizi.
Gospodarske smernice za države članicePomladanski sveženj evropskega semestra je prinesel smernice za ekonomske politike vseh držav članic v kontekstu pandemije koronavirusa. Priporočila se osredotočajo na blažitev kratkoročnih posledic krize ter zagotavljanje dolgoročne gospodarske rasti v skladu z zelenimi in digitalnimi cilji Evrope.
Uporaba proračuna EU in sredstev Evropske investicijske banke za reševanje delovnih mest in podporo podjetjem, ki jih je kriza prizadelaKomisija je predlagala začasno podporo za zmanjševanje tveganja brezposelnosti v izrednih razmerah (SURE), s pomočjo katere bi ljudje v krizi obdržali delovna mesta. Podpora v okviru instrumenta SURE je v obliki socialnih obveznic, da bi zagotovili jasen socialni učinek vsakega evra. Devetnajst držav je v okviru tega instrumenta prejelo podporo v skupni vrednosti več kot 94 milijard evrov.
Poleg tega je Komisija predstavila smernice za zaščito sezonskih delavcev v EU med pandemijo. Cilj teh usmeritev za nacionalne organe, inšpektorate za delo in socialne partnerje je zagotavljanje pravic, zdravja in varnosti sezonskih delavcev ter njihove seznanjenosti s pravicami, ki jih imajo.
Dodatna finančna podpora za močno prizadeta mala in srednja podjetja- Cilj skupine EIB je vložiti dodatnih 20 milijard evrov v mala in srednja podjetja.
- Komisija je skupaj s skupino Evropske investicijske banke mobilizirala 8 milijard evrov za pomoč vsaj 100 000 podjetjem.
Naložbena pobuda v odziv na koronavirusKomisija je predložila naložbeno pobudo, da bi državam članicam zagotovila takojšnjo likvidnost. Pobuda zajema neporabljena sredstva kohezijske politike in vključuje:
- nove metode v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, na primer dostavo potrebščin najbolj ranljivim in uporabo elektronskih kuponov za zmanjšanje tveganja širjenja virusa;
- podporo ribičem in kmetom.
Komisija je za podporo kmetom in kmetijskemu sektorju:- uvedla izredne ukrepe za podporo in stabilizacijo kmetijskih trgov;
- sprejela dodaten sveženj izrednih ukrepov za podporo vinskemu sektorju. Komisija je 4. maja 2020 sprejela še en sveženj ukrepov za nadaljnjo podporo sektorju kmetijstva in hrane, ki ju je koronavirusna kriza najbolj prizadela.
Javno zdravje
Korak k evropski zdravstveni uniji
Komisija je 11. novembra 2020 postavila temelje evropske zdravstvene unije, ki sloni na dveh stebrih:
- močnejšem okviru za zdravstveno varnost, ki vključuje:
-
usklajevanje evropskih, nacionalnih in regionalnih načrtov pripravljenosti in odzivanja; Komisija in agencije EU bodo izvajale redne stresne teste in presoje teh načrtov
-
krizni sistem EU, ki bo spodbudil sodelovanje in hitro ukrepanje za razvoj, pripravo zalog in dobavo opreme za premagovanje krize
-
- večji angažiranosti agencij EU:
-
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bo spremljal epidemiološke razmere na podlagi skupnih podatkov.
-
Evropska agencija za zdravila bo pristojna za varnost zdravil in medicinskih pripomočkov, zmanjševanje tveganja zaradi njihovega pomanjkanja in klinična preskušanja zdravil.
-
Ustanovljen bo nov organ za odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA).
-
Zdravstveno usmerjanje za države članice
Odbor sedmih neodvisnih epidemiologov in virologov Komisije zagotavlja znanstveno podprte smernice in svetuje glede:
- odzivnih ukrepov za vse države članice
- vrzeli v klinični obravnavi
- prednostnega razvrščanja virov zdravstvenega varstva in civilne zaščite ter drugih virov
- strateških ukrepov za dolgotrajne posledice koronavirusa
Na podlagi znanstvenih nasvetov tega odbora ter Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je Komisija sprejela naslednje ukrepe:
- 19. marec 2020
Priporočila za ukrepe skupnosti, denimo omejevanje socialnih stikov.
- 8. april 2020
Objavila je smernice za optimizacijo oskrbe in razpoložljivosti zdravil ter protimonopolne smernice o dovoljenem omejenem sodelovanju med podjetji, zlasti v zvezi s kritičnimi bolnišničnimi zdravili. Vzpostavila je tudi posredovalni mehanizem za medicinsko opremo, ki ugotavlja razpoložljivost opreme in pomaga hitreje izpolnjevati potrebe držav članic.
- 15. april 2020
Smernice za metodologije testiranja, da bi podprla učinkovito uporabo kompletov za testiranje v državah članicah, zlasti po odpravi ukrepov za omejitev gibanja.
- 16. april 2020
V okviru postopnega sproščanja omejitev gibanja smernice za razvoj mobilnih aplikacij za sledenje, ki v celoti upoštevajo pravila EU o varstvu osebnih podatkov.
- 16. junij 2020
Države članice EU so se ob podpori Komisije dogovorile o sklopu tehničnih smernic, ki bodo zagotovile varno izmenjavo informacij med aplikacijami za sledenje stikom in interoperabilnost.
- 3. julij 2020
Izdala je pogojno dovoljenje za promet za zdravilo remdesivir, ki je tako prvo zdravilo, odobreno na ravni EU za zdravljenje koronavirusne bolezni.
- 29. julij 2020
Podpisala je pogodbo v višini 63 milijonov evrov s farmacevtskim podjetjem Gilead za zagotovitev odmerkov zdravila Veklury, ki je trgovska znamka za remdesivir. Ob usklajevanju in podpori Komisije so državam članicam in Združenemu kraljestvu na razpolago serije zdravila Veklury.
- 19. oktober 2020
Nova storitev za zagotavljanje interoperabilnosti omogoča medsebojno povezovanje aplikacij za sledenje stikom. Do sredine decembra bo predvidoma v storitev vključenih 13 aplikacij.
- 2. december 2020
Strategija za državljane, da pozimi ostanejo varni pred COVID-19, v kateri Komisija priporoča stalno skrbnost in previdnost v letu 2021, dokler ne bo varnega in učinkovitega cepiva.
Komisija je namenila 3 milijarde evrov iz proračuna EU, enak znesek pa bodo dodale še države članice za financiranje instrumenta za nujno pomoč v Uniji in skupnih zalog opreme rescEU.
Osebna zaščitna oprema
Komisija za pomoč pri proizvodnji in razpoložljivosti osebne zaščitne opreme:
- tesno sodeluje z državami članicami pri oceni razpoložljivih zalog osebne zaščitne opreme v EU, proizvodne zmogljivosti in pričakovanih potreb;
- zagotavlja ugotavljanje skladnosti in nadzora trga za povečanje dobave osebne zaščitne opreme, ne da bi bili pri tem ogroženi zdravstveni in varnostni standardi;
- razpravlja z industrijo o tem, kako spremeniti proizvodne linije za dobavo večjega števila osebne zaščitne opreme, in zagotavlja smernice proizvajalcem za povečanje proizvodnje osebne zaščitne opreme, razkuževalnih in dezinfekcijskih sredstev.
Komisija je izdala priporočilo državam članicam za strategije testiranja, vključno z uporabo hitrih antigenskih testov.
Instrument za nujno pomoč je namenil 100 milijonov evrov za nakup in dobavo teh testov državam članicam. Vzporedno je Komisija objavila skupni javni razpis, da bi državam članicam EU pomagala pri dobavi večjega števila teh testov.
Poleg tega je Komisija Mednarodni federaciji Rdečega križa namenila 35,5 milijona evrov iz instrumenta za nujno pomoč za povečanje zmogljivosti testiranja na COVID-19 v EU, usposabljanje prostovoljcev in zaščito najbolj ranljivih.
Meje in mobilnost
Med pandemijo je Komisija izdala priporočila, da bi zagotovila usklajeno delovanje držav članic, da bi se zajezilo širjenje virusa ter ohranil prosti pretok oseb in blaga kakor tudi delovanje gospodarstva.
Komisija je predlagala digitalna potrdila za olajšanje varnega prostega gibanja znotraj EU med pandemijo.
Uredba o digitalnem COVID potrdilu EU se je začela uporabljati 1. julija 2021. Odslej se lahko evropska digitalna covidna potrdila za evropske državljane in prebivalce izdajajo in preverjajo po vsej EU. Digitalna ali papirna potrdila so brezplačna in se lahko uporabijo kot dokazilo o cepljenju, testiranju ali preboleli bolezni.
Komisija je leta 2020:
- izdala smernice za ukrepe pri upravljanju meja, da bi zaščitili zdravje in zagotovili razpoložljivost blaga in bistvenih storitev;
- pripravila smernice za zagotovitev prostega gibanja delavcev, zlasti v zdravstvenem in živilskem sektorju;
- pripravila smernice za varovanje zdravja, repatriacijo in ureditev potovanj za potnike na ladjah za križarjenje in posadke tovornih ladij;
- predlagala, da so vsi ukrepi, ki jih sprejmejo države članice za omejitev prostega gibanja zaradi pandemije koronavirusa, usklajeni in jasno sporočeni na ravni EU, in sicer z enotnimi barvami glede na raven tveganosti in na podlagi enotnih pravil. Komisija bo tudi sodelovala z državami članicami pri oblikovanju skupnega pristopa k praksam karantene;
- izdala napotke za potnike, za katere veljajo izjeme iz začasnih omejitev potovanj;
- v pripravi sta tudi protokol za testiranje v letalskem prometu in obrazec EU za lokalizacijo potnikov, da bi omogočili varno potovanje.
Platforma Re-open EU zagotavlja bistvene informacije o varni ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in turizma po vsej Evropi. Od decembra 2020 je na voljo aplikacija Re-open EU. Več informacij v realnem času o
- mejah
- razpoložljivih prevoznih sredstvih
- omejitvah potovanj
- javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih
- zemljevidu z jasnimi barvnimi oznakami
Boj proti dezinformacijam
Komisija tesno sodeluje s platformami družbenih medijev glede ukrepov za promocijo verodostojne vsebine, izboljšanje ozaveščenosti uporabnikov ter omejevanje dezinformacij glede koronavirusa in z njimi povezanega oglaševanja.
Do zdaj je bilo na www.EUvsDisinfo.eu razkritih več kot 700 dezinformacij o koronavirusu. Na spletni strani Komisije o boju proti dezinformacijam v zvezi z izbruhom koronavirusa je na voljo tudi gradivo za odpravo mitov in preverjanje dejstev.
Komisija uporablja vsa razpoložljiva orodja in financira raziskave za boj proti napačnim informacijam in dezinformacijam v zvezi s koronavirusom.
Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje tesno sodelujeta z drugimi institucijami EU in državami članicami, med drugim prek sistema hitrega obveščanja, vzpostavljenega marca 2019, ter z mednarodnimi partnerji iz držav G7 in Nata.
Komisija je 10. junija 2020 predstavila vrsto ukrepov za boj proti dezinformacijam v zvezi s pandemijo koronavirusa, med drugim krepitev strateške komunikacije in javne diplomacije v neposrednem sosedstvu EU in v svetu ter podporo neodvisnim medijem in novinarjem.
Ti ukrepi prispevajo k nadaljnjemu delu EU v zvezi z dezinformacijami, Komisija pa je decembra 2020 predlagala dva nova dokumenta. Prvi je akcijski načrt za evropsko demokracijo, ki dodatno krepi prizadevanja EU za preprečevanje dezinformacij in za prilagajanje razvijajočim se grožnjam in manipulacijam ter podpiranje svobodnih in neodvisnih medijev. Drugi je akt o digitalnih storitvah, ki določa pravila za zagotovitev večje odgovornosti platform glede moderiranja vsebin ter pravila za oglaševanje in algoritemske procese.
V mesečnem programu spremljanja, ki je bil uveden s podpisniki kodeksa ravnanja glede dezinformacij na spletu, so zdaj na voljo tudi informacije v zvezi z ukrepi zoper napačne informacije in dezinformacije na področju cepiv. Marca 2021 je Komisija predlagala okrepitev kodeksa na več področjih, da bo še močnejši, stabilnejši in prožnejši.