Preskoči na glavno vsebino

Dezinformacije o koronavirusu

Kaj je res in kaj ne

Pandemijo COVID-19 spremlja val lažnih in zavajajočih informacij ter poskusov tujih akterjev, da vplivajo na domače razprave v EU in pri ljudeh vzbujajo različne strahove. Zavajajoče informacije o zdravstvenem varstvu, nevarne prevare z lažnimi teorijami zarote in goljufanje potrošnikov ogrožajo javno zdravje.

Evropska unija in njene države članice se odločno zoperstavljajo dejanjem teh akterjev, ki poskušajo izkoristiti krizo in ogrožajo življenja ljudi oziroma širijo propagando ali sovraštvo. Na podlagi akcijskega načrta proti dezinformacijam iz leta 2018 je potrebno bolj usklajeno ukrepanje v skladu z demokratičnimi vrednotami.

Evropska komisija in visoki predstavnik sta v skupnem sporočilu predlagala konkretne ukrepe za močnejšo in odpornejšo EU. Ukrepi bodo vključeni v prihodnje delo EU v zvezi z dezinformacijami, zlasti akcijski načrt za evropsko demokracijo ter akt o digitalnih storitvah.

Kriza je postala vzorec za prikaz, kako se EU in njene demokratične družbe spopadajo z izzivom dezinformacij. Za močnejšo in odpornejšo Unijo je pomembnih več vidikov.

Razumevanje

  • icon

    Lažne ali zavajajoče informacije o koronavirusu lahko škodujejo družbeni koheziji, predvsem pa ogrožajo javno zdravje.

Lažne ali zavajajoče informacije, ki se pojavljajo v različnih oblikah, zahtevajo različne odzive:

  • vsebina glede na zakonodajo ni nujno nezakonita, vendar je lahko še vedno škodljiva
  • vsebina lahko obsega dezinformacije (namerne) in napačne informacije
  • vsebina lahko zajema zavajajoče informacije o zdravstvenem varstvu, goljufanje potrošnikov, kibernetski kriminal, nezakoniti sovražni govor ter ciljno usmerjene operacije vplivanja tujih akterjev
  • razlog je lahko gospodarski dobiček (spletne prevare), ki povzroča javno škodo, lahko pa za tem stojijo tudi politični nameni
  • tuji akterji in nekatere tretje države, zlasti Rusija in Kitajska, vodijo usmerjene operacije vplivanja in dezinformacijske kampanje v EU, njenem sosedstvu in po svetu

Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bosta še naprej spremljali lažne in zavajajoče informacije ter operacije vplivanja tujih akterjev.

Primeri dezinformacij

  • hazardous stubstances icon

    Napačne trditve, da lahko denimo pitje belila ali čistega alkohola pozdravi okužbo s koronavirusom. Nasprotno: pitje belila ali čistega alkohola je zelo škodljivo. Belgijski center za zastrupitve je zabeležil 15-odstotno povečanje števila zastrupitev z belilom.

  • virus lab icon

    Teorije zarote, denimo trditev, da so okužbo s koronavirusom povzročile svetovne elite, da bi zmanjšale rast prebivalstva. Znanstveni dokazi so jasni: virus izvira iz družine virusov, ki jih gostijo živali, med njimi so virusi, kot sta SARS in MERS.

  • icon antenna

    Trditve, da omrežje 5G vpliva na širjenje virusa. Zaradi teh teorij, ki nimajo znanstvene podlage, je prišlo do napadov na stolpe 5G.

Obveščanje

  • megaphone

    Evropejci in Evropejke morajo imeti dostop do preverljivih in verodostojnih zdravstvenih informacij.

    EU z državljani deli informacije iz uradnih in drugih preverljivih virov in sodeluje z mednarodnimi partnerji.

Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bosta še naprej podpirali strateško komuniciranje.

Komisija je vzpostavila namensko spletišče za odziv na koronavirus, ki zagotavlja informacije v realnem času o virusu in odzivu EU. V posebnem razdelku o dezinformacijah v vseh jezikih EU redno izpodbija najvidnejše neresnice glede koronavirusa.

Komisija podpira vsebine, ki jih zagotavljajo Svetovna zdravstvena organizacija, nacionalni zdravstveni organi in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Evropska služba za zunanje delovanje je skupaj s Komisijo vzpostavila in nadalje krepi strateško komuniciranje in javno diplomacijo v neposredni soseščini EU in po svetu.

Predstavništva Komisije v državah članicah bodo še naprej spodbujala uporabo informacij, ki temeljijo na dejstvih in so prilagojene domačim razmeram.

Sodelovanje

  • icon antenna

    Evropska komisija sodeluje s partnerji po svetu in v EU.

Sodelovanje poteka prek uveljavljenih kanalov, kot je sistem hitrega obveščanja. Vzpostavljen bo poseben razdelek za lažjo izmenjavo informativnega gradiva v zvezi s koronavirusom med institucijami EU in državami članicami. Komisija bo poglobila sodelovanje z Evropskim parlamentom.

Okrepljeno sodelovanje z mednarodnimi partnerji, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, mehanizmom za hitro odzivanje skupine G7 in organizacijo NATO.

EU bo tudi povečala podporo in pomoč akterjem civilne družbe in neodvisnim medijem v tretjih državah, vključno v sosedstvu.

Sodelovanje s platformami in mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov: pregledi in umik predragih, neučinkovitih ali morebiti nevarnih proizvodov.

Rezultati sodelovanja s platformami

  • lens
    Kodeks ravnanja glede dezinformacij

    Komisija tesno spremlja skladnost spletnih platform s kodeksom ravnanja glede dezinformacij – samoregulativno zavezo spletnih platform, vodilnih družbenih medijev, oglaševalcev in oglaševalske industrije za preprečevanje širjenja spletnih dezinformacij in lažnih novic.

Kodeks ravnanja glede dezinformacij je bil 16. junija 2022 okrepljen. Novi kodeks določa obsežne in natančne zaveze platform in industrije za boj proti dezinformacijam ter pomeni še en pomemben korak k bolj preglednemu, varnemu in zaupanja vrednemu spletnemu okolju. Namen kodeksa je, da se prizna kot kodeks ravnanja v skladu z aktom o digitalnih storitvah.

Med 34 podpisniki so glavne spletne platforme, zlasti Meta, Google, Twitter, TikTok in Microsoft, pa tudi različni drugi akterji, kot so manjše ali specializirane platforme, industrija spletnih oglasov, podjetja za oglaševalske tehnologije, preverjevalci dejstev, civilna družba ali podjetja, ki ponujajo posebno strokovno znanje in rešitve za boj proti dezinformacijam.

Krepitev kodeksa ravnanja EU glede dezinformacij

Zaželeno je, da podpisniki kodeksa mesečno poročajo o svojih ukrepih v boju proti dezinformacijam o koronavirusu. Tukaj so na voljo najnovejša poročila.

Poudarki:

  • Twitter je marca in aprila začasno onemogočil 527 računov, ki so kršili njegovo politiko v zvezi z zavajajočimi informacijami o COVID-19.
  • TikTok je poročal, da so podatki za marec in april potrjevali trend, ki je bil opažen že februarja. Mnogi parametri so se zaradi odprave omejitev v številnih državah EU namreč zmanjšali.
  • Podjetje Google je 4. maja objavilo letno poročilo o varnosti oglasov za leto 2021, tj. letno poročilo o prizadevanjih za preprečevanje zlorabe njegovih oglaševalskih platform, ki vsebuje tudi podatke o zmanjševanju števila oglasov, povezanih s COVID-19. Podatki za marec in april kažejo, da je bilo blokiranih 33 882 679 (+267 048) oglasov, povezanih s koronavirusom.
  • Meta poroča, da je informacijski center o COVID-19 na Facebooku marca zabeležil 3,1 milijona obiskov, aprila pa več kot 2 milijona, kar pomeni zmanjšanje za skoraj 21,8 milijona obiskov v primerjavi z januarjem in februarjem.
  • Microsoft poroča o znatnem zmanjšanju števila obiskovalcev na platformi Bing COVID-19. Zabeleženih je bilo 1 795 676 obiskov, kar pomeni, da je bilo marca in aprila 1 220 020 manj obiskov kot v prejšnjem obdobju poročanja. Z izvajanjem politike nadaljuje tudi Microsoft Advertising. Podjetje je preprečilo 9 022 800 (+8 200 933) objav, usmerjenih na evropske trge, med katerimi so bile tudi vsebine, povezane s cepivom.

Preverjanje dejstev

EU je okrepila prizadevanja za podporo preverjevalcem dejstev in raziskovalcem v zvezi z dezinformacijami. Novoustanovljena evropska opazovalnica digitalnih medijev bo prispevala k boljšemu razumevanju akterjev, vektorjev, orodij, metod, dinamike razširjanja informacij, prednostnih ciljev in vpliva na družbo. Evropska opazovalnica digitalnih medijev bo postala evropsko vozlišče v boju proti dezinformacijam na spletu. Primeri projektov, ki jih na področju boja proti dezinformacijam financira EU, so: PROVENANCESocialTruthEUNOMIA in WeVerify.

Boj proti spletnim prevaram

Komisija in organi za varstvo potrošnikov sodelujejo s spletnimi platformami v okviru strukturiranega dialoga za boj proti goljufijam na spletnih platformah v zvezi s koronavirusno pandemijo. Komisija in mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov sta v rednih stikih z 11 glavnimi spletnimi platformami (Allegro, Amazon, Alibaba/AliExpress, CDiscount, Ebay, Facebook, Google, Microsoft/Bing, Rakuten, Verizon Media/Yahoo in Wish), s katerimi razpravljata o novih trendih in poslovnih praksah, povezanih s pandemijo. Spletne platforme so poročale o odstranitvi na stotine milijonov nezakonitih ponudb in oglasov ter potrdile, da se nove ponudbe v zvezi s koronavirusom stalno zmanjšujejo.

Evropska komisija je 2. marca 2021 objavila letno poročilo o sistemu Safety Gate. To je sistem hitrega obveščanja v EU o nevarnih potrošniških proizvodih, ki pomaga pri umiku nevarnih neživilskih proizvodov s trga. Iz poročila je razvidno, da je število ukrepov, ki so jih sprejeli organi leta 2020, doseglo rekordno število 5 377, medtem jih je bilo leta 2019 4 477. Leta 2020 se je 9 % vseh obvestil nanašalo na proizvode, povezane s COVID-19, kot so neučinkovite obrazne maske, strupena razkužila in ultravijolične svetilke, ki naj bi delovale kot razkuževalniki.

Zagotavljanje svobode izražanja in pluralistične demokratične razprave

Pristop EU k boju proti dezinformacijam temelji na spoštovanju temeljnih pravic. Koronavirus ne sme biti izgovor za spodkopavanje svobode izražanja, zmanjševanje odgovornosti javnih organov in neupravičeno omejevanje dostopa do informacij in preglednosti. Kriza je pokazala, kako bistvena je vloga novinarjev, da državljanom zagotavljajo zanesljive, preverjene informacije, in tako prispevajo k reševanju življenj.

Komisija skrbno spremlja vpliv nujnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, na pravo in vrednote EU. S tem bo nadaljevala, dokler ne bodo postopoma odpravljeni vsi ukrepi.

Komisija poziva države članice, da okrepijo prizadevanja za zagotovitev varnih delovnih pogojev za novinarje in jim omogočijo, da kar najkoristneje uporabijo sveženj ukrepov EU za gospodarski odziv in okrevanje za podporo medijem ter hkrati ohranijo svojo neodvisnost.

EU bo še okrepila podporo civilni družbi, neodvisnim medijem in novinarjem po svetu ter okrepila ukrepe za izboljšanje varstva svobode izražanja in varnejšega medijskega okolja.

Opolnomočenje in ozaveščanje državljanov ter krepitev družbene odpornosti

EU mora okrepiti vlogo državljanov, dvigniti ozaveščenost in povečati družbeno odpornost.

V ta namen bo delila dobre prakse o ukrepih za krepitev odpornosti v okviru izbruha koronavirusa.

Komisija bo podprla in spodbujala projekte medijske pismenosti, kritičnega mišljenja in digitalnih spretnosti ter organizacije civilne družbe. Krepila bo usklajevanje med institucijami, mrežami in državami članicami za izmenjavo gradiva za ozaveščanje in najboljših praks. Posebno pozornost bo namenila ranljivim skupinam, zlasti otrokom in mladim, ki so v večji nevarnosti, da jih zavedejo lažne informacije.

Dokumenti

10. JUNIJ 2020
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ - Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne
10. JUNIJ 2020
Factsheet: fighting coronavirus disinformation
26. MAJ 2021
European Commission Guidance on Strengthening the Code of Practice on Disinformation