Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
Evropska komisija

Instrument za nujno pomoč v Uniji

  • Arhivirana vsebina

    Spletne strani v tem razdelku se ne posodabljajo več. Vsebina je lahko zastarela, zato ni primerna za sklicevanja.

Instrument za nujno pomoč v Uniji je bil aktiviran leta 2020 v zgodnji fazi krize zaradi COVID-19. Namen instrumenta, ki se je uporabljal do januarja 2022, je bil državam članicam pomagati pri odzivanju na koronavirusno pandemijo s strateškim in usklajenim izpolnjevanjem potreb na evropski ravni.  

Prevoz nujnega blaga, zdravniških ekip in pacientov

Del skupnih sredstev iz instrumenta za nujno pomoč je bil namenjen za sveženj o mobilnosti in uporabljen za: 

  • Emergency kit

    Prevoz medicinskih proizvodov tja, kjer so bili najbolj potrebni, s financiranjem prevoza pošiljk podpore in pomoči v države članice EU in med njimi. 

  • Protective equipment

    Prevoz pacientov med državami članicami EU ali iz držav članic v sosednje države, da so se v primeru tveganja za preobremenitev zdravstvenih služb lahko uporabile proste zmogljivosti drugje in s tem zagotovilo zdravljenje čim več pacientom. 

  • Advisory group

    Prevoz zdravstvenega osebja in mobilnih zdravniških ekip med državami članicami EU in iz sosednjih držav v EU, da se je zdravniška pomoč zagotovila tam, kjer je bila najbolj potrebna. 

     

Te dodatne možnosti financiranja so dopolnjevale podporo prek mehanizma EU na področju civilne zaščite in dobavo zaščitne opreme prek rescEU

Komisija je med aktivacijo instrumenta za nujno pomoč namenila več kot 164 milijonov evrov za financiranje prevoza medicinskih proizvodov, opreme za cepljenje in terapevtikov ter 9 milijonov evrov za prevoz zdravniških ekip in pacientov.  

Skupaj je bilo s podporo iz instrumenta financiranih več kot 2000 prevozov po zraku, kopnem in morju. Z njimi sta bili v Evropo prepeljani osebna zaščitna oprema in medicinska oprema za reševanje življenj, med njimi pa so bili tudi prevozi 515 zdravstvenih delavcev in 135 pacientov. 

Roboti za dezinfekcijo z ultravijolično svetlobo za evropske bolnišnice

Komisija je iz instrumenta za nujno pomoč namenila 12 milijonov evrov za donacijo 305 robotov za dezinfekcijo z ultravijolično svetlobo bolnišnicam v 27 državah članicah.  Roboti hitro in varno dezinficirajo standardno bolnišnično sobo. S tem pomagajo ublažiti pritisk na bolnišnično osebje, hkrati pa pacientom zagotavljajo večjo zaščito pred okužbo s patogeni.   

Usposabljanje zdravstvenih delavcev na področju intenzivne nege

Evropska komisija je iz instrumenta za nujno pomoč v Uniji namenila 2,5 milijona evrov za usposabljanje večdisciplinarne skupine zdravstvenih delavcev na področju intenzivne nege. Programa se je v osmih mesecih udeležilo 17 000 zdravnikov in medicinskih sester v 700 bolnišnicah v EU. Program je omogočil zdravstvenim delavcem, ki običajno ne delajo v enotah intenzivne nege, da so pridobili ustrezno znanje in spretnosti. S tem se je povečalo število medicinskega osebja, ki bi ga lahko angažirali, če bi bilo treba hitro, začasno in znatno okrepiti zmogljivosti intenzivne nege.  

Digitalno COVID potrdilo EU

Uredba o digitalnem COVID potrdilu EU se je začela uporabljati 1. julija 2021. Evropska komisija je 17. marca 2021 predlagala uvedbo digitalnega COVID potrdila EU za olajšanje varnega prostega gibanja državljank in državljanov znotraj EU med pandemijo. Poleg tega je 27. septembra 2021 20 državam članicam dodelila nepovratna sredstva v skupni vrednosti 95 milijonov evrov za nakup diagnostičnih testov na COVID-19, da bi olajšala izdajo evropskega digitalnega covidnega potrdila.  

Zagotavljanje interoperabilnosti 

Komisija je v okviru instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči namenila približno 16 milijonov evrov za vzpostavitev potrebne infrastrukture za izdajanje in preverjanje interoperabilnih potrdil, ki bodo zajemala podatke o cepljenju, testiranju in prebolelosti COVID-19. 

Komisija je na podlagi izkušenj, pridobljenih z vzpostavitvijo digitalne infrastrukture evropske službe združevalnega prehoda razvila vmesnik EU za čezmejno izmenjavo podatkov med nacionalnimi mobilnimi aplikacijami za sledenje stikom in opozarjanje. Ta je postal varna digitalna infrastruktura za povezovanje nacionalnih sistemov in zagotavljanje zanesljivega preverjanja interoperabilnih potrdil po vsej EU. Po uspešni pilotni fazi je sistem začel delovati 1. junija 2021, kar je omogočilo čezmejno preverjanje potrdil. 

Digitalno COVID potrdilo EU 

 

Čezmejno povezovanje mobilnih aplikacij za sledenje stikom

22 držav EU/EGP je uvedlo nacionalne mobilne aplikacije za sledenje stikom in opozarjanje, da bi prekinile verigo okužb s koronavirusom in reševale življenja. Te države in Komisija so poskrbele za čezmejno interoperabilnost teh aplikacij. 19 od 22 držav je bilo povezanih z evropsko službo združevalnega prehoda in s tem medsebojno povezanih. 

V okviru instrumenta za nujno pomoč je bilo za interoperabilnost mobilnih aplikacij za sledenje stikom in opozarjanje zagotovljenih približno 10 milijonov evrov. Od tega je bilo 7 milijonov evrov porabljenih za vzpostavitev evropske službe združevalnega prehoda, ki je omogočila to čezmejno interoperabilnost, 3 milijoni evrov pa so bili na voljo za podporo državam članicam pri prilagajanju nacionalnih aplikacij in sistemov za povezavo z vmesnikom za interoperabilnost.  

Mobilne aplikacije za sledenje stikom v državah članicah EU

Izjava o omejitvi odgovornosti: Spletna stran je bila nazadnje posodobljena septembra 2023.