Obstoječi projekti
Program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 namenja znatna sredstva za preverjanje verodostojnosti informacij na družbenih medijih in v drugih medijih. Observatorij za analizo družbenih medijev (SOMA) skupaj z drugimi projekti, financiranimi s sredstvi EU (PROVENANCE, SocialTruth, EUNOMIA, WeVerify) zagotavljajo platformo za boljše razumevanje dinamike in odnosov med družbenimi mediji in drugimi sektorji.
Observatorij je doslej zbral že veliko virov in analiz v zvezi z infodemijo o koronavirusu in prepoznavanjem dezinformacij. Med predlaganimi rešitvami so denimo različni projekti: platforma za preverjanje vsebine; orodja za preverjanje dejstev; metodologija za pripravo ocene socialno-ekonomskih vplivov dezinformacij; strategije in ukrepi za spodbujanje medijske pismenosti, analizo pravnih ovir in možnosti za samoregulacijo spletnih skupnosti; register podatkov o prepoznavanju dezinformacij.
Projekt HERoS je denimo namenjen izboljšanju učinkovitosti odziva na izbruh virusa. Odločevalcem pri reševanju izrednih razmer na področju javnega zdravja pomaga pri sprejemanju premišljenih odločitev. Projekt v ta namen razvija novo metodo za razvrščanje in filtriranje informacij iz družbenih medijev za boljši odziv na s koronavirusom povezane govorice in napačne informacije.
Več drugih tekočih projektov v okviru programa Obzorje 2020 (razdelka Družbeni izziv 6 ter Znanost z in za družbo) je prilagodilo svoje dejavnosti in vanje vključilo dezinformacije v zvezi s koronavirusom. Tako so bili denimo prispevki projekta Co-Inform, ki razvija orodja za spodbujanje kritičnega razmišljanja in digitalne pismenosti za večjo obveščenost družbe, že objavljeni na spletni strani o napačnih informacijah o COVID-19. Projekt QUEST, ki se ukvarja s kakovostjo in učinkovitostjo komunikacije na področju znanosti in tehnologije, namenja pozornost različnim vidikom kakovostnega znanstvenega komuniciranja o pandemiji koronavirusa. V okviru projekta TRESCA, ki si z inovativnimi praksami komuniciranja med znanstveniki, novinarji in snovalci politik prizadeva vzpostaviti zaupanje v znanost in inovacije, so analizirali tudi osnovna ravnanja na področju kibernetske higiene za ustavitev širjenja napačnih informacij.
Projekt FANDANGO, ki se financira iz programa Obzorje 2020, je namenjen združevanju in preverjanju različnih tipologij novičarskih podatkov, medijskih virov, družbenih medijev in odprtih podatkov za odkrivanje lažnih novic ter učinkovitejše obveščanje evropskih državljanov s preverjenimi informacijami. Cilj projekta FANDANGO je odpraviti ovire za interoperabilnost podatkov z vzpostavitvijo enotne tehnologije in integrirane platforme za velepodatke v podporo tradicionalnim medijem, da bi se lahko bolje spopadli z izzivi novega „podatkovnega“ gospodarstva in zagotovili večjo transparentnost v okviru odgovornih raziskav in inovacij.
Evropski raziskovalni svet podpira teoretične raziskave, kot je projekt COMPROP o računalniški propagandi: raziskovanje vpliva algoritmov in botov na politični diskurz v Evropi, ki ga je razvil Phil Howard, direktor inštituta Oxford Internet Institute in prejemnik štipendije ERC. Projekt preučuje uporabo najboljših razpoložljivih metod v družboslovnih vedah in računalništvu pri iskanju potencialnih rešitev. Raziskavo so že predstavili na spletišču ERC in v pogovorni oddaji ERCTalks na YouTubu. Skupaj s svojo ekipo pripravlja tedenska obvestila o napačnih informacijah glede koronavirusa in je nedavno nastopil v intervjuju o dezinformacijah v času pandemije koronavirusa. Delo Jasona Reiflerja, profesorja z Univerze Exeter in prejemnika nepovratnih sredstev za utrjevanje samostojne raziskovalne poti, v okviru projekta DEBUNKER o zmotnih predstavah na področju politik, zdravja in znanosti: vzroki, posledice in iskanje rešitev, je predstavljeno v tem članku.
Projekt FARE denimo obravnava širjenje lažnih novic z vzpostavitvijo teoretičnega okvira za pripravo preverljivih napovedi. Projekt je osnova za razvoj multidisciplinarne raziskave, s katero bo mogoče bolje razumeti postopek odločanja in napake zaradi lažnih novic ob uporabi tehnike eksperimentiranja in računalniških tehnik (sistemi velopodatkov in kompleksni sistemi).
Evropski raziskovalni svet podpira tudi projekte za potrditev koncepta, kot je GoodNews, ki uporablja tehnologijo globokega učenja za odkrivanje lažnih novic. V okviru projekta si prizadevajo vzpostaviti tehnološke zmogljivosti za algoritemsko odkrivanje lažnih novic v družbenih medijih na podlagi nove paradigme. Namesto tradicionalnega pristopa analize vsebine novic bodo analizirali vzorce novic v družabnih omrežjih. Ključen algoritem tega projekta temelji na novi kategoriji algoritmov globinskega učenja, ki so jo razvili v okviru projektu LEMAN.
Evropski svet za inovacije je v tesnem sodelovanju z državami članicami EU izvedel Hekaton #EUvsVirus, da bi povezal civilno družbo, inovatorje, partnerje in vlagatelje po vsej Evropi in razvil inovativne rešitve za izzive v zvezi s koronavirusom. Na posebnem dogodku za zbiranje finančnih sredstev, ki ga je med 22. in 25. majem 2020 pripravil Evropski svet za inovacije, so predstavili rešitve za preprečevanje širjenja lažnih novic. Evropski svet za inovacije je tudi podprl podjetja pri razvoju polavtomatskih sistemov za odkrivanje lažnih novic z različnimi ukrepi, denimo Truthcheck in Newtral.
Drugi razpis za prijavo interesa, ki je bil objavljen v odziv na pandemijo koronavirusa v okviru programa Obzorje 2020, je zadeval „vedenjski, družbeni in gospodarski vpliv odziva na izbruh“. Med petimi izbranimi projekti COVINFORM obravnava s COVID-19 povezane dezinformacije/napačne informacije. Projekt bo opredelil in ocenil ukrepe za preprečevanje napačnih informacij, dezinformacij, zlonamernih informacij, lažnih novic in teorij zarote ter oblikoval priporočila za njihovo odpravo. Prav tako bo analiziral in pomagal razumeti vpliv napačnih informacij in digitalne komunikacije na duševno zdravje in dobro počutje različnih skupin.
V okviru zadnjih razpisov iz programa Obzorje 2020 so se na začetku leta 2021 začele izvajati dejavnosti v okviru treh projektov o preoblikovanju evropskega medijskega prostora. Razpis za obravnavo predlaganega izziva, ki je bil opredeljen pred izbruhom pandemije koronavirusa, se je nanašal na preučevanje vloge medijev, med drugim tudi družbenih medijev, jezika, novic in novih pojavov, kot so lažne novice. V tej luči bodo projekti, čeprav niso neposredno povezani s pandemijo, prispevali k boju proti dezinformacijam z analizo ključne družbeno-kulturne in politične vloge medijev ter njihovega vpliva na razvoj evropskega političnega in kulturnega prostora.
Druga obstoječa orodja
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) vzpostavila platformo za epidemiološke podatke iz odprtopodatkovnih virov (EIOS) za hitro prepoznavanje morebitnih nevarnosti za javno zdravje z uporabo informacij iz medijskih poročil. Platforma je WHO omogočila, da je konec decembra lani odkrila prve znake izbruha koronavirusa v Wuhanu. Od takrat jo še naprej uporablja za sledenje širjenja bolezni po vsem svetu. Temelji na aplikaciji Skupnega raziskovalnega središča (MEDISYS), ki dnevno analizira približno 120 tisoč časopisnih člankov o koronavirusu.
Večina lažnih novic vsebuje besede in jezik, ki namerno povzročajo in krepijo občutek strahu in tesnobe. Skupno raziskovalno središče je razvilo program, ki temelji na strojnem učenju, Misinfo Classifier za opredelitev vzorcev v jeziku, zlasti agresivnost jezika, in, ali gre morda za lažne novice ali ne. To orodje trenutno uporabljata Komisija in Evropski parlament, na voljo pa bo tudi drugim uglednim organizacijam za preverjanje dejstev.
Evropski parlament in Evropska komisija uporabljata tudi programsko opremo Social Rumour za identifikacijo računov na Twitterju, ki objavljajo povezave znanih sumljivih virov. Spremlja tudi druge povezave, objavljene na teh računih, za prepoznavanje novih diskurzov, ki se pojavljajo v družbenih medijih. Tudi to orodje bo na voljo drugim uglednim organizacijam za preverjanje dejstev.
Evropska opazovalnica digitalnih medijev (EDMO) podpira neodvisno skupnost, ki si prizadeva za boj proti dezinformacijam. Omogočila bo vzpostavitev čezmejne in multidisciplinarne skupnosti neodvisnih preverjevalcev dejstev in akademskih raziskovalcev, ki bo sodelovala z ustreznimi deležniki pri odkrivanju, analiziranju in razkrivanju morebitnih groženj z dezinformacijami. Opazovalnica bo v sodelovanju s spletnimi platformami vzpostavila varen okvir, skladen z zahtevami o varstvu zasebnosti, ki bo akademskim raziskovalcem omogočal dostop do podatkov spletnih platform. Opazovalnica EDMO bo poleg tega skupini evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve zagotavljala tehnično podporo in nasvete za spremljanje politik spletnih platform v skladu s kodeksom ravnanja glede dezinformacij in/ali prihodnjimi regulativnimi okviri. Evropska opazovalnica digitalnih medijev (deluje od 1. junija 2020). Vodenje pogodbenega konzorcija je bilo zaupano Evropskemu univerzitetnemu inštitutu (EUI).
Komisija je nedavno objavila rezultate razpisa za zbiranje predlogov za dodelitev nepovratnih sredstev v skupnem znesku 11 milijonov evrov za vzpostavitev osmih regionalnih vozlišč EDMO v različnih državah članicah in zagotovitev njihove povezanosti z osrednjo infrastrukturo. Vozlišča bodo začela delovati do poletja 2021 in bodo zajemala Irsko, Belgijo, Češko, Dansko, Finsko, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Poljsko, Slovaško, Španijo in Švedsko ter Norveško kot članico EGP.
Prihodnji razpisi in projekti
V okviru naslednjega okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa bo začetnim delovnim programom namenjenih približno 60 milijonov evrov za raziskave na področju boja proti dezinformacijam na splošno s poudarkom na nekaterih posebnih vidikih dezinformacij, povezanih s pandemijo. Drugi sklop Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba naslednjega okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa bo vključeval pomembne teme za raziskave o dezinformacijah, čedalje večjem pomenu neodvisnega medijskega prostora ter ukrepov proti lažnim novicam po pandemiji koronavirusa. Raziskave za obdobje 2021–2022 lahko vključujejo zlasti naslednje teme:
- politična vloga tradicionalnih in novih medijev, načini ohranjanja novinarskih standardov in podpora demokraciji prek kakovostnih medijev
- vpliv spletnih družbenih omrežij in novih medijev na osebno in kolektivno vedenje, prepričanja in vrednote
- dezinformacije v zvezi s pandemijo in mehanizmi za obvladovanje pandemije v okviru politike in upravljanja v svetu po pandemiji COVID-19
V okviru tretjega sklopa Civilna varnost za družbo in četrtega sklopa Digitalno, industrija in vesolje se bodo financirale tudi raziskave na področju boja proti dezinformacijam in lažnim novicam ter o krepitvi zaupanja v digitalni svet in umetni inteligenci za boj proti dezinformacijam.