Kriza na Bližnjem vzhodu

Evropska unija je zavezana reševanju zapletenih kriz na Bližnjem vzhodu, vključno z nedavnimi dogodki v Iranu. Deluje na več področjih, od evakuacije državljanov in zagotavljanja humanitarne pomoči do diplomatskega sodelovanja, umirjanja razmer in preprečevanja nadaljnjih konfliktov.

Konflikt v Iranu

EU je odločno obsodila neselektivne napade Irana. EU je od 28. februarja 2026 v stalnih stikih z voditelji in voditeljicami po vsem Bližnjem vzhodu in Evropi ter izraža solidarnost z državami, ki jih napada Iran, in podpira demokratične težnje iranskega ljudstva.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta António Costa in visoka predstavnica/podpredsednica Kaja Kallas so ponovno potrdili zavezanost EU regionalni stabilnosti in pozvali k

• takojšnji umiritvi razmer in čim večji zadržanosti
• zaščiti civilistov in civilne infrastrukture
• doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov

Stališče EU je bilo ponovno poudarjeno v sklepih Evropskega sveta z dne 19. marca 2026, v katerih je vseh 27 voditeljev in voditeljic obsodilo napade Irana, zahtevalo takojšnje premirje in pozvalo k moratoriju na napade na energetsko in vodno infrastrukturo.

Predsednica Ursula von der Leyen in predsednik Costa sta skupaj z drugimi voditelji in voditeljicami pozdravila dvotedensko premirje ter obe strani pozvala k pogajanjem za hiter in trajen konec vojne. 

Pomorska varnost in energetski ukrepi

EU ima dve pomorski operaciji za varnost pomorskih poti v Indijskem oceanu in Rdečem morju: EUNAVFOR Atalanta in EUNAVFOR Aspides.

Trenutno ni neposrednih težav glede zanesljivosti oskrbe. Evropski energetski sistem je dobro pripravljen in odporen zaradi ukrepov za diverzifikacijo oskrbe, ustvarjanje rezerv in izboljšanje povezljivosti. 

Vendar je Evropa še vedno izpostavljena nestanovitnosti svetovnih cen. Evropska komisija zato predlaga začasne in ciljno usmerjene ukrepe za zagotovitev takojšnje pomoči ob hkratnem spodbujanju strukturnih reform v zvezi s ključnimi elementi oblikovanja cen električne energije. Ti ukrepi vključujejo razširitev državne pomoči, izboljšanje učinkovitosti omrežja, znižanje davkov na električno energijo v primerjavi s fosilnimi gorivi in posodobitev sistema trgovanja z emisijami.

Odziv EU na izraelsko-palestinski konflikt

Po nasilnih in neselektivnih napadih Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023 jih je EU obsodila in potrdila solidarnost z Izraelom, pri čemer je poudarila njegovo pravico do samoobrambe v okviru mednarodnega humanitarnega prava. EU je ponovno poudarila, da je treba civilno prebivalstvo vedno zaščititi, in izrazila zaskrbljenost zaradi humanitarnih posledic izraelskih vojaških operacij in omejenega dostopa v Gazo.

EU je pozdravila premirje oktobra 2025 in izpustitev talcev ter vse strani pozvala, naj ga v celoti izvajajo, vključno z umikom Izraela iz Gaze in neoviranim humanitarnim dostopom. EU je mednarodne deležnike pozvala, naj okrepijo prizadevanja za dvodržavno rešitev, pri čemer bi Izrael in palestinska država sobivala v miru znotraj varnih in priznanih meja. Obžalovala je nadaljevanje katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi in Izrael pozvala, naj omogoči takojšen, neoviran dostop in neprekinjeno razdeljevanje obsežne humanitarne pomoči.

Humanitarna pomoč EU palestinskemu ljudstvu

EU je že več kot dve desetletji največja mednarodna donatorka pomoči palestinskemu ljudstvu, saj je zagotovila več kot 1,25 milijarde evrov humanitarne pomoči. To vključuje več kot 550 milijonov evrov od oktobra 2023. Del te pomoči je bil zagotovljen prek humanitarnega zračnega mostu EU, s katerim je bilo od takrat z 81 leti prepeljanih več kot 5 400 ton osnovnih potrebščin.

EU prek mehanizma EU na področju civilne zaščite zagotavlja tudi pomoč prek pomorskega koridorja s Cipra. Na Cipru je bilo vzpostavljeno logistično vozlišče EU za usmerjanje pomoči iz držav članic EU v Gazo. Od leta 2024 je bilo v EU zaradi zdravljenja evakuiranih 451 bolnikov in 1240 družinskih članov.