Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
Evropska komisija

Uresničevanje neodvisne Evrope

Evropa mora v vse bolj razdrobljenem svetu prevzeti večjo odgovornost za svojo prihodnost. Medtem ko se približujemo govoru o stanju v Uniji 2026, proučujemo, kako je uresničevanje te ambicije v preteklem letu vplivalo na delo Komisije in kako se ta prizadevanja prelivajo v dejanja.

Močna Evropa v nestanovitnem svetu
Pregled

V preteklem letu je Evropa v vse bolj nestabilnem svetu ostala močna. Kljub vse večjim varnostnim grožnjam, gospodarski odvisnosti, ki se uporablja kot orožje, in posledicam konfliktov zunaj naših meja, smo skupaj ustvarili nove dosežke: 

  • podpisali smo pomembne nove trgovinske sporazume na treh celinah, 
  • še naprej neomajno podpiramo Ukrajino, 
  • razvijamo nova partnerstva, ki uresničujejo evropske interese in vrednote, 
  • ostajamo vodilni v svetu pri vrsti vprašanj, od podnebnih ukrepov do svetovnega zdravja. 

Evropa je pokazala, da je mogoča drugačna pot – pot, ki združuje moč s partnerstvom in neodvisnost z odprtostjo. 

Moč v raznolikosti – evropska agenda na področju trgovine

Blaginja Evrope je odvisna od mednarodne trgovine. Zato se je Evropa letos še bolj obrnila k drugim državam, da bi diverzificirala partnerstva, okrepila dobavne verige in zmanjšala gospodarsko odvisnost. Prav tako je utrdila svoj položaj zaupanja vredne in dolgoročne partnerice, ki pomeni zanesljivost in predvidljivost v negotovih časih.

Države, ki so sklenile trgovinske sporazume z EU

EU ima sklenjenih 45 trgovinskih sporazumov z 81 državami. Ti sporazumi približno 712 000 evropskim izvoznim podjetjem vsako leto predvidoma prihranijo za približno 25 milijard evrov carinskih dajatev.

Letos je EU podpisala ali zaključila pogajanja o novih trgovinskih sporazumih z:

Napredek smo dosegli tudi s partnerji iz: 

  • Tajske

  • Malezije

  • Filipinov

  • Združenih arabskih emiratov

Tudi sodelovanje s širšimi regionalnimi skupinami, kot je čezpacifiško partnerstvo, povečuje vpliv Evrope na nekaterih najhitreje rastočih svetovnih trgih.

Trgovinski odnosi med EU in ZDA

Čezatlantski trgovinski odnosi so še vedno najpomembnejši trgovinski odnosi na svetu. Prek Atlantskega oceana vsak dan potujejo blago in storitve, ki so predmet trgovinske menjave med EU in Združenimi državami v vrednosti 4,9 milijarde evrov. Evropa si še naprej prizadeva vzdrževati stabilen odnos z ZDA, ki ščiti interese evropskih podjetij in delavcev. Z Združenimi državami in drugimi partnericami Evropa tesno sodeluje tudi pri pobudi Pax Silica, katere cilj je okrepiti usklajevanje pri kritičnih dobavnih verigah na področju umetne inteligence, polprevodnikov in naprednih tehnologij.

Krepitev naše gospodarske varnosti

Trgovina, naložbe in dostop do kritičnih virov se vse pogosteje uporabljajo kot geopolitična orodja. Evropa se je na to odzvala z oblikovanjem celovitega nabora orodij za obravnavanje nepoštenih trgovinskih praks, sovražnih naložb, gospodarske prisile, izkrivljanja trga in presežnih zmogljivosti na svetovni ravni. Komisija je decembra 2025 sprejela sporočilo o krepitvi gospodarske varnosti Evrope. EU je tako pokazala, da je pripravljena uporabiti te instrumente, če so ogroženi njena industrija, delavci in gospodarska varnost. 

Besedilna različica

Kritične surovine in akcijski načrt RESourceEU

Varen in zanesljiv dostop do surovin, potrebnih za naše gospodarstvo

  • 34 surovin, uvrščenih med kritične surovine: npr. galij, germanij, mangan in naravni grafit
  • 47 strateških projektov v EU in 13 zunaj EU, ki so bili izbrani za ciljno usmerjeno podporo na podlagi akta o kritičnih surovinah
  • Sporazumi s tretjimi državami za varnejši dostop do surovin, vključno s prvim partnerstvom za čisto trgovino in naložbe z Južno Afriko ter trgovinskim sporazumom z Avstralijo
  • Akcijski načrt RESourceEU, katerega cilj je do leta 2029 zmanjšati odvisnost pri baterijah, redkih zemljah in surovinah za obrambo za do 50 %
  • 3 milijarde evrov, mobiliziranih v enem letu za podporo strateškim projektom
  • Vzpostavitev centra za kritične surovine za spodbujanje diverzifikacije in odpornosti vrednostnih verig

Države, ki so sklenile sporazume o digitalni trgovini z EU

Evropa širi svoja digitalna trgovinska partnerstva, saj ustvari več kot 60 % svetovnega BDP, povezanega z digitalnimi transakcijami. Februarja je začel veljati sporazum EU o digitalni trgovini s Singapurjem, junija je bil podoben sporazum podpisan z Republiko Korejo, marca pa so se začela pogajanja s Kanado. Z Brazilijo je bil dosežen ločen sporazum za zagotovitev varnega pretoka podatkov s to državo.


Močna in svobodna Ukrajina

Ruska vojna agresija proti Ukrajini zdaj traja že peto leto in Ukrajina se ne le upira, temveč ustvarja pogoje za pogajanja o miru s pozicije moči, predvsem po zaslugi poguma in odločnosti ukrajinskega ljudstva, pa tudi neomajne podpore Evrope, ki je največja podpornica Ukrajine.

Vojaška pomoč EU

EU je največja vojaška podpornica Ukrajine, saj je doslej za okrepitev njenih obrambnih zmogljivosti mobilizirala 89,7 milijarde evrov. V okviru misije EU za vojaško pomoč je bilo usposobljenih skoraj 97,000 pripadnic in pripadnikov oboroženih sil Ukrajine. Evropa poleg tega v okviru programa za evropsko obrambno industrijo podpira obrambno industrijsko bazo Ukrajine in jo povezuje z evropsko.

EU je julija 2026 podpisala novo partnerstvo na področju obrambne industrije, ki pomeni velik korak naprej pri povezovanju naših obrambnih industrij. Sklenila je tudi dogovor o dronih med EU in Ukrajino, da bi okrepila sodelovanje na področju dronov in protidronskih sistemov. 

Sankcije

EU je doslej odobrila 21 svežnjev sankcij proti Rusiji in njenim podpornikom. S sankcijami izvajamo pritisk na rusko gospodarstvo in omejujemo zmožnost Rusije za vojskovanje.

Besedilna različica

21 svežnjev sankcij

Povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo

  • Ruska flota v senci – Več kot 600 plovil, ki so del ruske flote v senci, za katera velja prepoved dostopa do pristanišč in opravljanja storitev.
  • Ruska sredstva – Imobilizirana so bila sredstva ruske centralne banke v vrednosti 210 milijard evrov.
  • Premoženje – Imobilizirana sredstva več kot 2 900 posameznikov in subjektov. Za določene posameznike velja tudi prepoved potovanja.
  • Prihodek od prodaje nafte – Prepoved uvoza surove nafte, ki se prevaža po morju, in cenovna kapica za nafto, z namenom zmanjšati prihodke Rusije od izvoza energije. Pregled cenovne kapice je bil začasno prekinjen do julija 2027.
  • Prepoved uvoza ruskega plina – Prepoved uvoza ruskega UZP od januarja 2027 in uvoza plina iz plinovoda od jeseni 2027.
  • Finance, trgovina in propaganda – Prepovedi za več kot 100 ruskih bank, več kot 20 ruskih propagandnih medijskih hiš ter trgovino z več vrstami blaga z dvojno rabo in kritičnimi tehnologijami.

Izogibanje
Osredotočanje na boj proti izogibanju sankcijam.

Prizadevanja za dosego pravice za Ukrajino in zaščita ljudi, ki bežijo pred vojno

EU se je pridružila posebnemu sodišču za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, ki bo pristojno za pregon političnih in vojaških voditeljev, odgovornih za ta zločin. Komisija je maja 2026 kot ustanovna članica ratificirala konvencijo o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino, ki bo ocenila in določila odškodnino za vojne žrtve.

Poskrbeti moramo, da se bo vsak ukrajinski otrok, ki je bil prisilno premeščen v Rusijo, vrnil k svoji družini. EU se je pridružila Mednarodni koaliciji za vrnitev ukrajinskih otrok, v maju 2026 pa je Komisija skupaj z Ukrajino in Kanado gostila dogodek na visoki ravni, da bi to vprašanje postavila v ospredje svetovne agende.

Države članice EU so se tudi dogovorile o podaljšanju začasne zaščite za ljudi, ki bežijo pred vojno, do 4. marca 2028. 

Podpora energetski varnosti v Ukrajini 

Ukrajini je bilo od obsežne invazije Rusije zagotovljenih že več kot 4 milijarde evrov podpore za energetsko varnost. Predsednica von der Leyen je 24. februarja 2026 napovedala dodatni sveženj v višini 920 milijonov evrov za zimo 2026/2027, ki bo zagotovil kritično podporo za proizvodnjo energije, odpornost omrežja, energijsko učinkovitost in oskrbo s toploto.

  • Popravilo

    Obnova elektrarn in dobava nadaljnje opreme za pokritje 15 % potreb Ukrajine.

  • Obnova

    Povečanje izvoza električne energije EU za pokritje 12 % potreb Ukrajine.

  • Ponovni zagon

    Spodbujanje decentralizirane proizvodnje električne energije, vključno z dobavo sončnih panelov bolnišnicam.


Širitev Unije

Svet je danes vse nevarnejši in bolj razdrobljen, varnost Evrope pa je odvisna od stabilnosti njenega sosedstva. Skrb za to se začne z našo širitveno politiko. Širitveni proces bo vedno temeljil na dosežkih, mi pa smo odločeni, da državam kandidatkam zagotovimo vso podporo in pomoč.

  • Ukrajina in Moldavija

    EU je letos poleti odprla prva sklopa pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pri čemer se je osredotočila na temeljne prvine (vključno s pravno državo) in zunanje odnose.

    Junija 2026 je bil na drugem vrhu EU-Moldavija poudarjen izjemen napredek Moldavije na poti k EU.

  • Zahodni Balkan

    Pogajanja z državami kandidatkami Zahodnega Balkana so napredovala. Države članice EU so se dogovorile, da bodo začele pripravljati pristopno pogodbo s Črno goro.

    Poleg tega, da se pogajamo, tudi usmerjamo naložbe in reforme, in sicer v okviru namenskih načrtov za rast. Poleg tega so se štiri države Zahodnega Balkana in Moldavija pridružile našemu enotnemu območju plačil v evrih.

    Pogajamo se tudi o pristopu držav Zahodnega Balkana k našemu območju gostovanja v mobilnih omrežjih, tako da bodo lahko ljudje, ki potujejo med EU in Zahodnim Balkanom, uporabljali mobilno gostovanje kot doma.

    Pomemben mejnik je dosegla Albanija, ki je julija 2026 zaprla prva tri pogajalska poglavja. 

    Medtem še naprej sodelujemo z Bosno in Hercegovino, Kosovom, Severno Makedonijo in Srbijo ter jih podpiramo na njihovi evropski poti.

  • Gruzija

    Evropa je in bo še naprej zavezana legitimnim evropskim težnjam gruzijskega ljudstva. Ker gruzijske oblasti vztrajno kršijo demokracijo in temeljne pravice, je Komisija marca 2026 začasno umaknila možnost potovanja brez vizumov za imetnike gruzijskih diplomatskih in uradnih potnih listov. Ta odločitev ne vpliva na navadne državljane.


Zagotavljanje stabilnosti v širšem sosedstvu in podpiranje miru na Bližnjem vzhodu

Da bi Evropa poskrbela za stabilnost in nove gospodarske priložnosti, krepi partnerstva vse od severne Afrike do južnega Kavkaza.

  • Armenija in Azerbajdžan

    EU je izvedla prvi vrh z Armenijo, ki je bil osredotočen na podporo miru in stabilnosti v regiji. Vzpostavila je tudi partnerstvo za povezljivost med EU in Armenijo, da bi pomagala okrepiti prometne, energetske in digitalne povezave. Predsednica von der Leyen je nato julija 2026 obiskala Armenijo, pa tudi Azerbajdžan, da bi izrazila podporo Evrope miru in dobrim sosedskim odnosom med državama. 

    Predsednica je med obiskom napovedala nov sveženj za mir s povezljivostjo v okviru strategije Global Gateway, ki je vreden 200 milijonov evrov in namenjen Južnemu Kavkazu, ter dodatne trgovinske ukrepe za Armenijo, pa tudi partnerstvo za povezljivost med EU in Azerbajdžanom.   

  • Arktika

    EU posodablja svojo strategijo za Arktiko ter krepi sodelovanje z arktičnimi narodi in regijami. Skupnosti povezujemo prek digitalne infrastrukture in vzpostavljamo partnerstva za sprostitev kritičnih materialov, ki jih Evropa potrebuje za spodbujanje svojega čistega prehoda. 

    Evropa je bila popolnoma solidarna z Grenlandijo in Kraljevino Dansko, ko je bila njuna suverenost neupravičeno ogrožena. Predsednica Ursula von der Leyen je med obiskom septembra 2026 napovedala sveženj v okviru partnerstva Global Gateway v vrednosti 200 milijonov evrov za naložbe na Grenlandiji. s čimer se bodo ustvarile priložnosti za lokalno prebivalstvo, hkrati pa se bo prispevalo k trajnostnosti, blaginji in miru v arktični regiji.

  • Bližnji vzhod

    Na Bližnjem vzhodu, od Irana in Zaliva do Gaze ter Zahodnega brega, Izraela in Libanona, so v preteklem letu prevladovali konflikti in nestabilnost. Evropa je obsodila nasilje ter okrepila angažma v celotni regiji, poleg tega pa tesno sodeluje s partnericami, da bi podprla diplomatske rešitve in stabilnost, okrepila gospodarske vezi in se odzvala na humanitarne potrebe.  

    EU je v odziv na napade Irana poglobila sodelovanje s partnerskimi državami v Zalivu in nadaljevala trgovinska pogajanja z Združenimi arabskimi emirati. V zadnjih mesecih so se tudi okrepila pogajanja o sporazumih o strateškem partnerstvu s šestimi zalivskimi državami.

    Predsednica von der Leyen in predsednik Costa sta januarja 2026 prvič po padcu režima Bašarja al Asada odpotovala v sirsko glavno mesto Damask in se srečala s predsednikom Ahmedom al Šaro. To je bil prvi v nizu ukrepov za ponovni zagon partnerstva s Sirijo ter okrepitev podpore sirskemu prebivalstvu in njegovim institucijam. 

    Oktobra 2025 je potekal prvi vrh EU-Egipt za krepitev sodelovanja na področju trgovine, migracij, energije, naložb, podpore programu reform v Egiptu in njegove pridružitve programu Obzorje Evropa, januarja 2026 pa se je na prvem vrhu EU-Jordanija okrepilo sodelovanje pri gospodarski odpornosti, regionalni varnosti in podpori beguncem.

    EU je znatno povečala humanitarno podporo v vsej regiji, tudi s podporo v okviru skupine donatorjev za Palestino. Komisija je v okviru pobude Ekipa Gaza za podporo ukrepom za zgodnje okrevanje v različnih sektorjih v korist civilistov v Gazi zbrala 883,6 milijona evrov. Uvedla je tudi sankcije proti ekstremističnim izraelskim naseljencem, odgovornim za hudo in sistematično nasilje nad palestinskim prebivalstvom na Zahodnem bregu. 

  • Sredozemlje

    EU je novembra 2025 začela izvajati pakt za Sredozemlje, da bi podprla mir, varnost in dolgoročno stabilnost v regiji. Pakt združuje EU, države članice in partnerice južnega Sredozemlja, namenjen pa je razvoju bolj povezanega, uspešnejšega in varnejšega skupnega sredozemskega prostora. Aprila 2026 je bil objavljen prvi akcijski načrt pakta za Sredozemlje.


Partnerstva, ki uresničujejo evropske interese in vrednote

Kar zadeva svetovno gospodarstvo, si Evropa prizadeva za neodvisnost, vendar ne z osamitvijo, temveč s partnerstvom. Vzpostavlja odporne odnose, ki temeljijo na skupnih interesih, skupni blaginji in spoštovanju suverenosti.

  • Strategija Global Gateway

    Strategija Global Gateway v Afriki, Latinski Ameriki, Aziji in drugod podpira projekte, ki spodbujajo prednostne naloge partnerskih držav in strateške interese Evrope. Financira projekte od digitalnega prehoda v Kolumbiji do projektov čiste energije v Južni Afriki in transkaspijskega prometnega koridorja, ki bo izboljšal povezljivost med Evropo in Srednjo Azijo. Na dobri poti je, da do leta 2027 preseže naložbe v višini 400 milijard evrov.

    Strategija Global Gateway deluje, ker povezuje javne ambicije in strokovno znanje zasebnega sektorja. Da bi okrepili ta pristop, je EU vzpostavila naložbeno vozlišče strategije Global Gateway, enotno vstopno točko, ki pri oblikovanju in izvajanju projektov povezuje podjetja, vlade in razvojne finančne institucije.

  • Vodilna vloga na področju podnebja

    Predsednica von der Leyen je na konferenci COP30 novembra 2025 v Belému v Braziliji ponovno potrdila trdno zavezanost Evrope Pariškemu sporazumu, mednarodnemu sporazumu za boj proti podnebnim spremembam. To zavezanost je v podnebnih pravilih EU okrepila z zavezo, da emisije toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 do leta 2040 zmanjšamo za 90 %. 

    Evropa ima še naprej vodilno vlogo pri svetovnem podnebnem financiranju, saj je za podnebje samo v letu 2024 zagotovila 31,7 milijarde evrov javnih sredstev in mobilizirala dodatnih 11 milijard evrov zasebnih sredstev.  

    Evropa bo prek Sklada za pobudo za globalne zelene obveznice, ki se je začel izvajati aprila 2026, mobilizirala do 20 milijard evrov zasebnega kapitala za obsežne trajnostne infrastrukturne projekte, hkrati pa spodbujala trge zelenih obveznic v partnerskih državah. 

    EU je prispevala tudi več kot 15,1 milijarde evrov za donatorsko kampanjoza povečanje deleža obnovljivih virov energije v Afriki, ki sta jo skupaj gostila predsednica Ursula von der Leyen in južnoafriški predsednik Ramaphosa. Te naložbe bodo razširile dostop do čiste energije, podprle industrijski razvoj, ustvarile delovna mesta in okrepile energetsko varnost tako za Afriko kot za Evropo.

  • Oceani

    EU je leta 2026 začela izvajati pobudo za opazovanje oceanov OceanEye, s katero želi okrepiti zmogljivost Evrope za opazovanje oceanov in pomorsko spremljanje, hkrati pa podpreti znanstvene raziskave ter konkurenčnejše in bolj trajnostno modro gospodarstvo.

  • Globalno zdravje

    Svet se ob izzivih, od izbruhov ebole do novih nalezljivih bolezni, še naprej sooča z vse večjimi zdravstvenimi tveganji, mednarodno financiranje pa je pod pritiskom. EU z novo pobudo za svetovno zdravstveno odpornost krepi globalno odpornost in se pripravlja na krize, še preden pride do njih.

  • Humanitarna pomoč

    Leta 2026 je humanitarno pomoč po vsem svetu potrebovalo več kot 239 milijonov ljudi. Čeprav številni donatorji zmanjšujejo svoje prispevke, Evropa ostaja vodilna svetovna humanitarna akterka, saj je samo za leto 2026 namenila več kot 1,9 milijarde evrov.

    Ko sta Venezuelo junija 2026 prizadela obsežna potresa, je mehanizem EU na področju civilne zaščite v dokaz življenjsko pomembne evropske solidarnosti usklajeval podporo, ki jo je zagotovilo 19 evropskih držav. Te so na prizadeto območje napotile ekipe za iskanje in reševanje in tehnične strokovnjake, pa tudi poslale opremo za zatočišča, vodo in sanitarno oskrbo. 

Na tej strani je naveden le izbor dosežkov, doseženih v preteklem letu. 
Za več informacij si prenesite brošuro (PDF).

Ta stran je bila nazadnje posodobljena 11 september 2026