Konkurenčno gospodarstvo je bistveno za blaginjo Evrope, saj ustvarja bogastvo, kakovostna delovna mesta, financira javne storitve ter podpira naš socialni model in neodvisnost.
Evropa je vodilna v svetu na področju napredne proizvodnje in čistih tehnologij, ima vrhunske univerze in raziskovalne ustanove ter največjo mrežo trgovinskih partnerstev. Vendar razdrobljeni trgi, visoki stroški energije, pomanjkanje spretnosti ter regulativna zapletenost omejujejo rast Evrope.
Prizadevamo si za rešitev teh vprašanj, in sicer z:
- dokončanjem enotnega trga,
- krepitvijo strateških industrij,
- zmanjšanjem stroškov energije z doma proizvedeno čisto energijo,
- uskladitvijo konkurenčnosti z evropskim družbenim modelom.
Močnejši enotni trg za ljudi in podjetja
Enotni trg je s 450 milijoni potrošnic in potrošnikov gonilo evropske rasti in konkurenčnosti. Odprava preostalih ovir in s tem dokončanje enotnega trga sta bistvena za neodvisnost Evrope in naši ključni prednostni nalogi.
Poenostavitev pravil
Poslovanje na enotnem trgu olajšujemo z zmanjševanjem nepotrebne birokracije. Predlagali smo 12 svežnjev za poenostavitev in širok nabor ukrepov za poenostavitev v različnih sektorjih, od avtomobilske industrije do kemikalij.
Sodelujemo z Evropskim parlamentom in Svetom EU, da bi še naprej uresničevali agendo za poenostavitev, tako da bodo imela podjetja več sredstev za inovacije, širitev in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.
Predvidoma bodo predlagani ukrepi za poenostavitev evropskim podjetjem skupaj prihranili najmanj 17 milijard evrov upravnih stroškov.
Naš cilj je zmanjšati upravno breme za vsaj 25 % za vsa podjetja ter za vsaj 35 % za mala in srednja podjetja.
Odpravljanje razdrobljenosti enotnega trga je najhitrejša pot do večje konkurenčnosti in prave evropske neodvisnosti. Sprejeti ukrepi:
predlagali smo večino pobud kompasa za konkurenčnost, zdaj pa se osredotočamo na doseganje rezultatov
dogovor z Evropskim parlamentom in Svetom EU o časovnem načrtu Ena Evropa, en trg, katerega cilj je doseči hiter napredek pri ključnih reformah do konca leta 2027
EU Inc., enoten evropski okvir za podjetja
Razdrobljeni predpisi najprej prizadenejo evropske podjetnice in podjetnike ter inovativna podjetja. Namesto da bi lahko poslovali na enem trgu, se soočajo s 27 pravnimi sistemi in več kot 60 oblikami družb. Predlagali smo okvir EU Inc., da bi naša podjetja izkoristila prednosti pravega enotnega trga.
Besedilna različica
EU Inc. – nov harmoniziran pravni režim za podjetja
- Hitra in poceni registracija v 48 urah. Stroški največ 100 evrov.
- Enostavno – popolnoma digitalno. Enkratna predložitev informacij. Centralni register EU za informacije o družbah.
- Majhno tveganje – poenostavljeni digitalni postopki v primeru insolventnosti za zagonska podjetja.
- Privlačno za vlagatelje – preprost prenos delnic in dostop do borze.
- Privlačno za zaposlene – lažji dostop do delniških opcij za zaposlene.
- Močni zaščitni ukrepi – brez slabljenja pravil, ki ščitijo delavce.
Inovativna Unija z vodilno vlogo v industrijah prihodnosti
Evropa doživlja globoko tehnološko in industrijsko preobrazbo. Na številnih področjih, od umetne inteligence in kvantnih tehnologij do čiste tehnologije in biotehnologije, poteka globalno tekmovanje za oblikovanje industrij, ki bodo določale blaginjo in moč v prihodnosti. Da bi Evropa lahko delovala neodvisno in ostala konkurenčna, bo treba poskrbeti, da se te tehnologije v Evropi ne le uporabljajo, temveč da se tu tudi snujejo, razvijajo in proizvajajo.
V Evropi imamo industrijska in tehnološka podjetja, ki so vodilna v svetovnem merilu, vrhunske raziskovalne ustanove, rastoča zagonska podjetja in visoko usposobljeno delovno silo. Zato moramo:
to bogastvo bolje izkoristiti, da bi podjetjem pomagali pri zagonu, širitvi in prevzemanju vodilne vloge v svetu,
okrepiti povpraševanje po evropskih tehnologijah in čistih izdelkih, da bi privabili naložbe.
Akt o pospeševanju razogljičenja industrije
Marca 2026 smo predlagali akt o pospeševanju industrijske proizvodnje za:
S predlogom želimo povečati delež BDP, ki ga v EU predstavlja proizvodnja, s 14,3 % v letu 2024 na 20 % do leta 2035.
Večje povpraševanje po čistih in inovativnih evropskih izdelkih podjetjem zagotavlja gotovost, ki jo potrebujejo za naložbe in širitev v Evropi.
Podpora tradicionalnim panogam in pomoč pri njihovem razogljičenju
Gospodarske panoge, kot so energetika ter kemična in jeklarska industrija, se trenutno soočajo z vse večjim pritiskom zaradi visokih stroškov energije, povečane svetovne konkurence in izkrivljanj trga, ki so posledica obsežnih tujih subvencij.
Da bi zagotovili, da bo Evropa ostala ne le celina inovacij, temveč tudi celina, ki gradi in proizvaja:
Umetna inteligenca (UI) in digitalna tehnologija
Prihodnji uspeh Evrope je odvisen od vodilnega tehnološkega položaja na področju digitalnih tehnologij in umetne inteligence s podporo dinamične industrije. Naslednji val inovacij bo odvisen od tega, kako se bodo digitalne zmogljivosti uporabljale v resničnem svetu. Za ustvarjanje vrednosti morajo biti tehnologije, kot je umetna inteligenca, povezane s fizičnimi sistemi, ki naj bi jih izboljšale.
podpiramo evropske industrije pri uvajanju umetne inteligence v ključnih sektorjih, od zdravstvenega varstva do napredne proizvodnje in farmacevtskih izdelkov, in sicer s strategijo za uporabo umetne inteligence
gradimo infrastrukturo, potrebne za konkurenčnost na svetovni ravni, pri čemer že vzpostavljamo 19 tovarn umetne inteligence, julija 2026 pa je bil objavljen razpis za prve evropske gigatovarne umetne inteligence, da bi razširili potrebne računalniške zmogljivosti za učenje najnaprednejših umetnointeligenčnih modelov in podporo inovacijam v velikem obsegu
poenostavljamo pravila v okviru zbirnega svežnja za digitalno področje, da bi Evropa postala prijaznejša inovacijam in naložbam
krepimo suverenost in konkurenčnost Evrope v ekosistemu računalništva v oblaku in umetne inteligence s predlaganim aktom o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence
Za vodilni položaj na tehnološkem področju je potreben tudi zanesljiv dostop do kritičnih virov. V ta namen:
Besedilna različica
Evropski sveženj o tehnološki suverenosti
Sveženj o tehnološki suverenosti bo okrepil konkurenčnost, strateško avtonomijo in geoekonomski položaj Evrope.
Kaj pomeni
- Povečanje domačih industrijskih zmogljivosti in avtonomije v celotni dobavni verigi.
- Povečanje izbire za končne uporabnike.
- Razpoložljivost digitalnih tehnologij.
- Razvoj, nadzor in razširjanje kritičnih tehnologij, infrastrukture, storitev in podatkov.
- Določitev standardov za ključne strateške tehnologije.
Sveženj vključuje:
- Akt o čipih 2.0
- Akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence
- Strategijo EU za odprto kodo
- Strateški časovni načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetskem sektorju
Zagotavljanje energetske neodvisnosti
Ker se Evropa že drugič v tem desetletju sooča s svetovnim energetskim šokom, potreba po večji energetski neodvisnosti še nikoli ni bila bolj izrazita.
Zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine sta povzročila močno zvišanje svetovnih cen nafte in plina, kar je Evropi povzročilo za skoraj 50 milijard evrov dodatnih stroškov energije in pokazalo, kako lahko geopolitična nestabilnost zunaj naših meja hitro povzroči ekonomski pritisk na družine in podjetja pri nas.
EU je v zadnjih letih sprejela pomembne ukrepe za pospešitev prehoda na čisto energijo, znižanje emisij in zmanjšanje izpostavljenosti nestanovitnim energetskim trgom. Zaradi teh prizadevanj je Evropa vstopila v krizo bolje pripravljena kot prej.
AccelerateEU
Aprila 2026 smo predstavili sveženj ukrepov AccelerateEU, da bi:
Sveženj združuje kratkoročno podporo ranljivim državljankam in državljanom ter energijsko intenzivnim panogam s strukturnimi ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od nestanovitnih trgov fosilnih goriv.
Delež obnovljivih virov energije v mešanici virov električne energije v Evropi se je povečal s 36 % leta 2021 na 47 % leta 2025. Ocenjuje se, da je že samo hitra širitev izrabe sončne energije med krizo v Hormuški ožini vsak dan omogočila prihranek približno 110 milijonov evrov, saj je preprečila nepotreben uvoz plina.
Pospešiti moramo tudi elektrifikacijo, da se bo v procesih na področjih prevoza, ogrevanja in v industriji namesto uvoženih fosilnih goriv uporabljala čista evropska električna energija. Julija 2026 smo pripravili akcijski načrt za elektrifikacijo, da bi Evropa postala prva celina na električni pogon.
Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS)
Za ta energetski prehod pa bodo potrebne tudi prave tržne spodbude. Zato smo začeli pregled sistema trgovanja z emisijami.
Besedilna različica
Sistem EU ETS in emisije toplogrednih plinov
Od uvedbe sistema trgovanja z emisijami (ETS) leta 2005:
- so se emisije toplogrednih plinov v vključenih sektorjih zmanjšale za 50 %,
- sistem je ustvaril več kot 280 milijard evrov, ki so bile ponovno investirani v inovacije, modernizacijo in razogljičenje industrije.
Gospodarstvo EU še naprej raste
Na evropski ravni se ti prihodki ponovno vlagajo v čiste inovacije in industrijsko preobrazbo.
Države članice bodo morale 50 % svojih nacionalnih prihodkov iz ETS porabiti za razogljičenje sektorjev v sistemu za trgovanje z emisijami. To bo pomagalo zagotoviti, da se prihodki, ki jih ustvari evropska industrija, ponovno vložijo za pomoč evropskim podjetjem pri gradnji čistih industrij prihodnosti.
Kmetijstvo
Evropski kmetje bistveno prispevajo k naši blaginji in neodvisnosti. Zagotavljajo zanesljivo oskrbo z varno in kakovostno hrano, podpirajo na milijone delovnih mest v agroživilskem sektorju ter ohranjajo podeželske skupnosti in krajine, ki so del evropske identitete.
Vendar se kmetje soočajo z vse večjimi pritiski, od naraščajočih vhodnih stroškov in svetovne konkurence do vse večjega vpliva podnebnih sprememb in geopolitičnih izzivov, zato jim zagotavljamo podporo na naslednje načine:
povečali podporo v okviru strategije za generacijsko pomladitev v kmetijstvu, katere cilj je podvojiti število mladih in novih kmetov do leta 2040;
še bolj poenostavili skupno kmetijsko politiko, zmanjšali upravna bremena in olajšali dostop do podpore;
z novimi pravili okrepili položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano, ki bodo pomagala zagotoviti, da bodo kmetje prejeli pravičnejši delež vrednosti, ki jo ustvarijo;
predstavili akcijski načrt za gnojila, katerega cilj je zagotoviti dostopne cene gnojil, okrepiti domačo proizvodnjo, povečati gospodarsko varnost in podpreti našo neodvisnost. Mobilizirali smo tudi 540 milijonov evrov (od skupaj potencialno 1,5 milijarde evrov, če bodo del prispevale tudi države članice) za finančno pomoč kmetom pri nakupu gnojil;
sprejeli strategijo za živinorejo, da bi okrepili prehransko varnost, podprli podeželske skupnosti in prispevali k odpornejšemu kmetijskemu sistemu;
pripravili načrt za beljakovine, da bi povečali proizvodnjo in porabo beljakovin, pridobljenih v EU.
Opolnomočenje ljudi in krepitev našega družbenega modela
Konkurenčnost je temelj blaginje naših državljanov in državljank ter podpira naš družbeni model. Naš konkurenčni zagon temelji na edinstvenem evropskem družbenem modelu in močni tradiciji socialnega dialoga med delavci in delodajalci. Ljudem tudi pomaga razvijati spretnosti, potrebne za uspeh v svetovnem gospodarstvu, kjer je konkurenca vse večja.
Vendar so zaradi geopolitičnih napetosti in tehnoloških pretresov številni Evropejci zaskrbljeni glede prihodnosti in vpliva umetne inteligence, saj se podjetja prestrukturirajo, industrija pa se sooča z močno svetovno konkurenco. V času korenitih in hitrih sprememb Evropa ne sme zaostati, hkrati pa zagotoviti, da nihče ne bo prezrt.
Unija spretnosti
Spretnosti so bistvene za našo konkurenčnost in občutek varnosti med ljudmi. Unija spretnosti želi Evropejce in Evropejke opremiti s kompetencami, ki jih potrebujejo za uspeh v spreminjajočem se gospodarstvu.
- Več kot10.00milijonov ljudije od leta 2020 sodelovalo v pobudah za izpopolnjevanje in preusposabljanje
- 3.90milijona ljudije v teh pobudah sodelovalo samo v letu 2025
V okviru jamstva za spretnosti bomo delavcem pomagali pri preusmeritvi iz sektorjev, ki so v fazi globoke preobrazbe, v rastoče in strateške sektorje, v katerih primanjkuje delovne sile. To pomeni:
več naložb v izpopolnjevanje in preusposabljanje
pomoč podjetjem pri prilagajanju delovnih mest ob uvajanju umetne inteligence
Zagotavljamo tudi, da bo Evropa bolje izkoristila nadarjene ljudi, ki so pripravljeni tudi trdo delati. Prosto gibanje je ena največjih prednosti Unije, vendar se delavci še vedno soočajo z nepotrebnimi čezmejnimi ovirami, vključno z:
Cilj svežnja o pravični mobilnosti delovne sile je odpraviti nepotrebne ovire in ljudem olajšati prenos spretnosti tja, kjer so najbolj potrebne.
Kakovostna delovna mesta
Konkurenčnost je odvisna tudi od kakovostnih delovnih mest, saj podpirajo produktivnost in privabljajo talente ter ustvarjajo usposobljeno delovno silo, ki jo Evropa potrebuje, da bi bila konkurenčna na svetovni ravni. Komisija je zato skupaj s socialnimi partnerji oblikovala načrt za kakovostna delovna mesta, ki bo podprl pravične plače, dobre delovne pogoje, stroge zdravstvene in varnostne standarde ter lažje prehajanje med delovnimi mesti in sektorji.
Na tej strani je naveden le izbor dosežkov, doseženih v preteklem letu.
Za več informacij si prenesite brošuro (PDF).
Ta stran je bila nazadnje posodobljena 11 september 2026