Spodbujanje evropskega načina življenja

Uresničujemo obljube

V vse bolj nepredvidljivem svetu smo si za prednostno nalogo zastavili zaščito naših državljank in državljanov ter zagotavljanje naše skupne varnosti. Zaradi nenehno spreminjajočih se groženj smo se odločili za celosten pristop k varnosti in razvili različne instrumente za zagotavljanje varnosti Evropejk in Evropejcev. Z nadzorom nad uspešno širitvijo schengenskega območja smo poskrbeli za zaščito in dobro delovanje naših zunanjih meja. Od začetka neupravičene ruske vojne agresije proti Ukrajini smo okrepili svoje obrambne zmogljivosti in partnerstvo z Natom. 

Glede na to, da so Evropejci in Evropejke vse bolj zaskrbljeni glede vprašanja migracij in azila, smo se posvetili tudi razvoju skupnega sistema za upravljanje migracij. Rezultat tega dela je pakt o migracijah in azilu, po zaslugi katerega ob migracijskem pritisku nobena država članica ni prepuščena sama sebi, azilni postopki pa se rešujejo na dostojen in trajnosten način. Poleg tega smo izkoristili pozitivni potencial migracij, tako da smo s ključnimi partnerskimi državami sklenili partnerstva za privabljanje talentov.  

Ko smo obvladali pandemijo COVID-19, smo se zavezali, da bomo EU bolje pripravili na prihodnje javnozdravstvene krize. V ta namen smo začeli oblikovati evropsko zdravstveno unijo, v kateri se vse države EU skupaj pripravljajo in odzivajo na zdravstvene krize. Ta unija skrbi za to, da je medicinska oprema razpoložljiva, cenovno dostopna in inovativna ter da države sodelujejo pri izboljšanju preprečevanja, zdravljenja in oskrbe po zdravljenju pri vseh vrstah bolezni, tudi pri raku. 

Izpolnjene obljube

Upravljanje migracij 

• Leta 2024 smo sprejeli pakt o migracijah in azilu, s katerim smo vzpostavili enoten sistem za trajnostno upravljanje migracij, z mehanizmi solidarnosti med državami članicami, ki se soočajo s porastom migracij.
• Novembra 2021 je začela veljati direktiva o modri karti, ki je s pospešitvijo postopkov za sprejem visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav omogočila, da pridejo v EU in prispevajo k njeni gospodarski konkurenčnosti.
• S ključnimi partnerskimi državami, kot so Maroko, Tunizija, Egipt, Bangladeš in Pakistan, smo sklenili Talent Partnerships.
• Leta 2023 smo predlagali nabor talentov EU, ki bo delodajalce v EU povezal z iskalci zaposlitve z vsega sveta.
• Evropski azilni podporni urad je bil preoblikovan v polnopravno Agencijo EU za azil, ki z dodatnimi instrumenti države članice podpira pri upravljanju azila in sprejema.
• Osebje agencije Frontex je bilo napoteno na zunanje meje EU, stalna enota evropske mejne in obalne straže pa bo do leta 2027 štela 10 000 pripadnikov.
• Prizadevanja v boju proti tihotapljenju, ki jih podpira Europol, so bila okrepljena s sklenitvijo svetovnega zavezništva za boj proti tihotapljenju migrantov (2023) in posodobitvijo zakonodaje.   

Širitev schengenskega območja 

• Schengensko območje je bilo uspešno razširjeno na Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo, njegovo upravljanje in pravila pa so bila posodobljena.  

Boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu 

• Za boljše preprečevanje terorističnih groženj in odzivanje nanje so bili na podlagi agende za boj proti terorizmu, predstavljene leta 2020, sprejeti konkretni ukrepi.
• Februarja 2021 so začela veljati nova pravila o okrepljenem nadzoru nad zakonitim posedovanjem strelnega orožja in dostopom do eksplozivov.
• Vzpostavili smo zavezništvo evropskih pristanišč za večjo odpornost pristanišč proti infiltraciji kriminala, in sicer z okrepitvijo dela carinskih organov, organov kazenskega pregona ter javnih in zasebnih akterjev v pristaniščih po vsej EU.
• Julija 2024 so začela veljati revidirana pravila za boj proti trgovini z ljudmi, ki med oblike izkoriščanja uvrščajo tudi prisilne poroke, nezakonite posvojitve in nadomestno materinstvo. 

Policijsko sodelovanje 

• Pooblastila in viri Europola in Eurojusta so bili okrepljeni, da lahko še bolje podpirata nacionalne policije pri čezmejnih preiskavah ter se hitreje odzivata na organizirani kriminal in terorizem. 

Krepitev kritične infrastrukture in kibernetske odpornosti 

• Leta 2023 je začela veljati direktiva o odpornosti kritičnih subjektov, ki krepi odpornost naših kritičnih subjektov proti naravnim nevarnostim, terorističnim napadom, sabotažam in splošnim nevarnostim.
• Z direktivo NIS2 so bila pravila o kibernetski varnosti razširjena na nove sektorje, kot so ponudniki telekomunikacijskih in poštnih storitev, javna uprava in zdravstveno varstvo.
• Akt o digitalni operativni odpornosti, ki velja od leta 2023, zagotavlja neprekinjeno delovanje evropskega finančnega sektorja tudi v primeru operativnih motenj.
• Z aktom o kibernetski odpornosti, sprejetim leta 2023, se izboljšuje kibernetska varnost digitalnih proizvodov, od elektronskih varušk, pametnih ur in računalniških iger do požarnih zidov in usmerjevalnikov.  

Boj proti spolni zlorabi otrok 

• Leta 2022 smo predlagali zakonodajni akt za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej, da bi zaščitili otroke v virtualnem in realnem svetu.  

Evropska zdravstvena unija 

• Komisija je ustanovila lasten organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), da bi zagotovila pripravljenost EU in držav članic na odzivanje na čezmejne grožnje za zdravje.
• Vzpostavili smo zavezništvo za kritična zdravila, da bi opredelili izzive in politične rešitve za pomanjkanje zdravil, decembra 2023 pa smo predstavili prvo različico seznama kritičnih zdravil Unije.
• Leta 2024 je bil dosežen dogovor o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru, ki državljanom omogoča nadzor nad njihovimi zdravstvenimi podatki in uporabo teh podatkov po vsej EU ter spodbuja enotni trg digitalnih zdravstvenih storitev in proizvodov.
• Leta 2021 smo začeli izvajati evropski načrt za boj proti raku, v okviru katerega so za boj proti raku na voljo štiri milijarde evrov. 

Več o tem, kaj je Komisija naredila za odgovorno upravljanje migracij in večjo varnost Evrope.