Nova zakonodaja obravnava nujno potrebo
Netrajnostna raba naravnih virov, zlasti degradacija in onesnaževanje tal, je eden od glavnih vzrokov za podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti v EU. Terjala je že na tisoče življenj in stala več milijard evrov.
Suše, požari v naravi, pomanjkanje vode in tveganje poplav so vse pogostejši, njihove tragične posledice pa prizadenejo že tri četrtine evropskih držav.
Izguba pridelka zaradi degradiranega okolja, onesnaženja, suše, vročinskih valov, poplav in novih škodljivcev povzroča stroške kmetom in ribičem. Drago pa stane tudi državljane, saj se posledično zvišujejo cene hrane.
Evropska komisija je sprejela ukrepe, katerih dolgoročne gospodarske, socialne, zdravstvene in okoljske koristi zagotavljajo trajnostno rabo naravnih virov.
Tla so ključni živi naravni vir, ki je bistvenega pomena za naše okolje, gospodarstvo in družbo. So neobnovljiv naravni vir, v katerem medsebojno deluje več sto tisoč življenjskih vrst. Tla zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni pri preprečevanju naravnih nesreč, blaženju podnebnih sprememb in zagotavljanju prehranske varnosti.
Z novo zakonodajo o spremljanju tal je EU na poti do zdravih tal do leta 2050, in sicer:
- zahteva, da države EU spremljajo in ocenjujejo zdravje tal
- podpira kmete in upravljavce tal, da bi izboljšali zdravje in odpornosti tal
- vzpostavlja rešitev za dolgotrajno onesnažena območja
- izpopolnjuje znanje o zdravju tal
Nove tehnologije lahko pripomorejo h krepitvi odpornosti kmetijstva in gozdnih zemljišč ter zaščitijo pridelek pred učinki podnebnih sprememb, izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo okolja. Nove genomske tehnike so inovativna orodja, ki prispevajo k večji trajnostnosti in odpornosti našega prehranskega sistema.
Omogočajo razvoj izboljšanih rastlinskih sort, ki so odporne proti podnebnim spremembam in škodljivcem, potrebujejo manj gnojil in pesticidov ter lahko zagotovijo večji pridelek. To prispeva k prepolovitvi uporabe in tveganja kemičnih pesticidov ter zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza kmetijskih proizvodov.
Kaj so nove genomske tehnike?
Nove genomske tehnike so tehnike, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu žlahtnjenju novih rastlinskih sort in so bolj natančne od klasičnih tehnik žlahtnjenja, kot sta selekcija semen in križanje. Z novimi genomskimi tehnikami se lahko proizvedejo zelo raznoliki rastlinski proizvodi. Te rastline imajo lahko le majhne spremembe, do katerih lahko pride tudi v naravi ali s klasičnim žlahtnjenjem, ali pa so njihove spremembe kompleksnejše.
Z novimi pravili iz junija 2026 se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja in okolja, prispeva k trajnostnosti najrazličnejših rastlinskih vrst ter ustvarjajo priložnosti za raziskave in inovacije.
Pravila:
- določajo dve kategoriji rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami: rastline, primerljive z naravno prisotnimi variacijami, in rastline s kompleksnejšimi spremembami
- zmanjšujejo upravno breme za rejce in kmete
- zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja in okolja
- zagotavljajo zanesljivo spremljanje gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov NGT izdelkov
Izboljšanje rastlinskega in gozdnega razmnoževalnega materiala
Evropski sektor semen je največji izvoznik na svetovnem trgu semen.
Rastlinski razmnoževalni material se uporablja za razmnoževanje drugih rastlin (semen, potaknjencev, korenin in gomoljev itd.). Gozdni razmnoževalni material pa se nanaša na semena, rastline in dele drevesnih vrst, ki se uporabljajo za ustvarjanje gozdov in sajenje dreves. Pomembno je, da zakonodaja sledi razvoju znanosti.
Nova pravila, sprejeta junija 2026, bodo:
- zagotovila kakovost in razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala
- ohranila zdrave gozdove in zagotovila, da bo pravo drevo zasajeno na pravem mestu za pravi namen
- vzpostavila trajnosten in inovativen sektor gozdnega reprodukcijskega materiala, ki bo podpiral biotsko raznovrstnost in pomagal pri soočanju s prihodnjimi izzivi
- zagotovila kakovost in zdravje gozdnega reprodukcijskega materiala
Več informacij o rastlinskem in gozdnem razmnoževalnem materialu
Zmanjšanje živilskih in tekstilnih odpadkov
Zmanjšanje živilskih in tekstilnih odpadkov lahko prispeva k učinkovitejši rabi naravnih virov in nadaljnjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v teh sektorjih.
Boj proti živilskim odpadkom
EU in njene države članice odločno podpirajo cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, da se do leta 2030 prepolovi količina živilskih odpadkov na svetu na maloprodajni ravni in ravni potrošnikov. Da bi pospešili napredek EU, morajo države članice v skladu z novimi pravili EU, uvedenimi septembra 2025, zmanjšati količino živilskih odpadkov:
- za 10 % pri predelavi in proizvodnji
- za 30 % (na prebivalca) pri prodaji na drobno, v gostinstvu in v gospodinjstvih
Z bojem proti živilskim odpadkom se prihrani hrana za ljudi, podjetja in potrošniki lahko privarčujejo denar, zmanjša pa se tudi vpliv proizvodnje in porabe hrane na okolje.
Trajnostni in krožni tekstilni izdelki
Evropska potrošnja tekstilnih izdelkov ima za hrano, bivalnimi objekti in mobilnostjo četrti največji vpliv na okolje in podnebne spremembe. Tekstilni izdelki povzročajo tudi enega od treh največjih pritiskov na rabo vode in tal ter so med prvimi petimi po uporabi surovin in emisijah toplogrednih plinov v EU.
V boju proti tekstilnim odpadkom so proizvajalci z novimi pravili, ki veljajo od septembra 2025, postali odgovorni za celoten življenjski cikel tekstilnih izdelkov in se podpira trajnostno ravnanje s tekstilnimi odpadki po vsej EU:
- uvedene so obvezne in usklajene sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstilne izdelke v vseh državah članicah EU, pri čemer proizvajalci krijejo stroške ravnanja s tekstilnimi odpadki
- uvedeno je enotno razlikovanje med odpadki in rabljenimi tekstilnimi izdelki – države bodo morale zagotoviti, da se ločeno zbran tekstil sortira, da se prepreči lažno označevanje odpadkov za ponovno uporabo
Z večjo razpoložljivostjo rabljenega tekstila se ustvarjajo lokalna delovna mesta in varčuje denar potrošnikov v EU in zunaj nje, hkrati pa se blažijo učinki tekstilne proizvodnje na naravne vire.
Ta stran je bila nazadnje posodobljena 8 julij 2026