Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
sl
Evropska komisija

Odnosi z evropskim varuhom človekovih pravic

Evropski varuh človekovih pravic sprejema in obravnava pritožbe v zvezi z zaznanimi nepravilnostmi pri delovanju institucij ali drugih organov EU.

Evropski varuh človekovih pravic in Evropska komisija

Evropski varuh človekovih pravic je leta 2022 začel 348 preiskav (leta 2021 jih je bilo 338), od tega je 197 preiskav zadevalo Komisijo (leta 2021: 210).

Komisija je še vedno glavni predmet preiskav varuhinje človekovih pravic: kot institucijo, ki ima najbolj neposreden stik z državljani, se je nanjo nanašalo 57,1 % preiskav (v primerjavi s 56,8 % preiskav leta 2021).

Vsako leto se Komisija strinja s približno tremi četrtinami predlogov evropskega varuha človekovih pravic (predlogi rešitev, predlogi za izboljšave in priporočila).

Od 330 zaključenih preiskav v letu 2022 so 152 primerov rešile institucije, in sicer so bile dosežene rešitve ali pa so bile te delno dosežene ali pa so institucije sprejele predloge za izboljšave. V 122 primerih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, v 42 primerih nadaljnje preiskave niso bile potrebne, v samo 15 primerih pa so bile ugotovljene nepravilnosti (4,5 %).

Institucije so leta 2022 rešile 152 primerov (46,1 %) ali pa so bile dosežene rešitve. V 122 primerih (37 %) ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. V 42 primerih (12,7 %) nadaljnje preiskave niso bile potrebne. V 15 primerih so bile ugotovljene nepravilnosti. Sodišče je obravnavalo štiri primere (1,2 %). V enem primeru (0,3 %) je bila rešitev zavrnjena.

Varuh je leta 2022 pri 95,5 % primerov ugotovil, da ni bilo nepravilnosti, bodisi ker ni bilo nepravilnosti ali ker je bil dosežen zadovoljiv izid.

Prizadevanje za dobro upravljanje

Komisija si prizadeva zagotoviti dobro upravljanje. V večini zadev evropski varuh človekovih pravic po skrbnih preiskavah zaključi pritožbe, ne da bi ugotovil nepravilnosti v ravnanju Komisije.

Komisija sprejme večino priporočil, predlogov rešitev ali predlogov za izboljšave, ki jih izda varuh.

V nekaterih primerih pa jih ne more upoštevati iz razlogov javnega interesa ali ker se z njimi ne strinja. V takih primerih svojo odločitev ustrezno obrazloži.

Zadnje novice

Varuhinja človekovih pravic je v svojem najnovejšem letnem poročilu, objavljenem maja 2023, omenila nekatere odmevne primere, ki se nanašajo na Komisijo.

  • Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo, da bi ugotovila, ali Komisija zagotavlja uravnoteženo zastopanost interesov v zvezi s skupno kmetijsko politiko EU. Predlagala je, naj Komisija bolj proaktivno objavlja več gradiva o nacionalnih načrtih za izvajanje nove SKP (#NewCap) in naj se predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (#EuAgri) pogosteje sestanejo s predstavniki nekmetijskih sektorjev.
  • Začela je preiskavo o tem, kako Komisija zagotavlja transparentnost stikov s tobačno industrijo v okviru Konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru tobaka (pisni zapisniki sestankov, vprašanja v zvezi z dostopom do dokumentov).
  • Po preiskavi družbe BlackRock je pozdravila predlog Komisije, da se v primeru nasprotja poklicnih interesov prijavitelje na javne razpise zavrne.
  • V zvezi s preiskavo o tem, kako Komisija obravnava primere „pojava vrtljivih vrat“, je varuhinja Komisijo pozvala, naj začasno prepove zaposlovanje na določenih delovnih mestih, če ni mogoče odpraviti tveganj ali uveljaviti omejitev, in naj hitreje objavlja odločitve o novih zaposlitvah uslužbencev.
  • Začela je tudi javno posvetovanje o preglednosti odločanja v okoljskih zadevah v EU (z nadaljnjimi ukrepi v letu 2023).
  • V zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost je Komisijo vprašala, kako bo zagotovila odgovornost pri porabi sredstev za okrevanje, da bi imela javnost pregled nad tem, kateri projekti se financirajo in ali so bili doseženi obljubljeni mejniki. Varuhinja je prejela tudi pritožbe zaradi zavrnitve dostopa do dokumentov zvezi z načrti za okrevanje Nemčije, Francije, Nizozemske, Švedske in Danske. V svojih analizah je poudarila, da je treba pomen mehanizma za okrevanje in odpornost dopolniti z visokimi standardi preglednosti.
  • Objavila je sklop praktičnih priporočil za upravo EU o evidentiranju besedilnih in takojšnjih sporočil, povezanih z delom. V priporočilih je navedla, da bi bilo treba besedilna in takojšnja sporočila, povezana z delom, priznati kot dokumente EU, vzpostaviti bi bilo treba tehnološke rešitve, ki bi omogočile enostavno evidentiranje takih sporočil, osebje pa bi moralo imeti jasna navodila o tem, kako naj se taka sporočila evidentirajo. Varuhinja navaja, da je Komisija v odgovor navedla, da bo izdala dodatne smernice o sodobnih komunikacijskih orodjih, kot so besedilna sporočila.
  • Glede na vse večje število zamud pri obravnavi zahtev za dostop do dokumentov je začela preiskavo za preučitev tega vprašanja. Preiskava se je nanašala na čas, ki ga Komisija potrebuje za obravnavo zahtevkov za dostop javnosti.
  • Varuhinja človekovih pravic je kritizirala zamudo Komisije pri vzpostavitvi mehanizma za spremljanje upravljanja meja s strani hrvaških organov. Komisijo je pozvala, naj zagotovi najnovejše informacije o tem, kako mehanizem za spremljanje deluje ter ali je neodvisen in učinkovit. Komisijo je tudi pozvala, naj do začetka leta 2023 poroča o ukrepih, ki jih je sprejela za okrepitev spoštovanja temeljnih pravic pri operacijah na hrvaških mejah, ki se financirajo s sredstvi EU.
  • Ugotovila je, da Komisija ni zadostno ocenila, kako projekti z morebitnimi zmogljivostmi nadzora, ki se financirajo iz nujnega skrbniškega sklada za Afriko, vplivajo na človekove pravice Pozvala je, naj se v prihodnje vsak projekt oceni na podlagi človekovih pravic.
  • Predložene so bile zahteve za pojasnilo o vplivu umetne inteligence na upravo EU in javne uprave v državah EU, o tem, kako Komisija zagotavlja informacije o sestankih komisarjev z organizacijami samozaposlenih oseb, o tem, kako Komisija zagotavlja spoštovanje človekovih pravic v mednarodnih trgovinskih sporazumih, ter o tem, kako Komisija zagotavlja informacije neuspešnim ponudnikom v okviru razpisov za zbiranje ponudb in predlogov.

Nagrada evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje

Nagrada je namenjena priznavanju pobud, projektov in drugih oblik dela različnih služb institucij, agencij, uradov in drugih organov EU, ki imajo viden in neposreden pozitiven vpliv na življenja ljudi v Evropi in zunaj nje. Evropska komisija je v vseh letih prejela več nagrad.

Več informacij:

Sklici na pravne akte

Pogodba o delovanju Evropske unije:

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah:

  • Člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah opredeljuje „pravico do dobrega upravljanja“: Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.
  • Člen 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa naslednje: „Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.“

Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Poročila evropskega varuha človekovih pravic

Obdelava osebnih podatkov

Sorodne povezave