Javni sektor na vseh ravneh v EU prispeva znatna sredstva za financiranje potreb gospodarstva, zato je odgovoren za dobro in učinkovito upravljanje sredstev, ki mu jih zaupajo davkoplačevalci držav članic.
Javni sektor EU mora z dejanskimi rezultati dokazati, da učinkovito porablja razpoložljiva sredstva. Notranji nadzor javnih financ v tem smislu pomeni dodano vrednost, saj prispeva k vzpostavitvi modela, ki izpolnjuje mednarodne standarde na področju finančnega poslovodenja in nadzora porabe javnih sredstev.
Model, ki je v vsem svetu priznan kot dobra praksa, lahko pomembno prispeva k preprečevanju goljufij in korupcije. Odkar je Evropska komisija leta 2002 uvedla notranji nadzor javnih financ kot okvir za učinkovit nadzor nad porabo sredstev, ki jih upravlja, so evropske države postopoma preoblikovale svoje modele regulativnega nadzora ob upoštevanju njegovih načel.
Izmenjava informacij med javnimi upravami v EU lahko prispeva k doseganju skupnega cilja – javnega proračuna, ki prinaša rezultate.
Evropska komisija je leta 2012 na zahtevo držav članic vzpostavila mrežo za notranji nadzor javnih financ, ki se sestaja na rednih konferencah. Junija 2017 je bila na konferenci v Budimpešti predstavljena in potrjena strategija za prihodnji razvoj mreže.
Poleg tega so izsledki zatem izvedene ankete pokazali, da je treba okrepiti učinek dejavnosti mreže. Ker je tesnejše sodelovanje na ravni višjega vodstva ključno, da se rezultati dela mreže razširjajo in uporabljajo v državah članicah, je bilo predlagano, da se vzpostavi nova in okrepljena mreža za notranji nadzor javnih financ na ravni višjega vodstva. Prvi sestanek na tehnični ravni je bil 14. oktobra 2019 v Bruslju, mreža pa se je preimenovala v mrežo za boljšo porabo.
Njena prva letna konferenca na visoki ravni je bila predvidena za september 2021. Zaradi trenutnih razmer (COVID-19 in kriza v Ukrajini) je bilo prvo konferenco treba preložiti, novi datum pa še ni določen.