Migracije so stalnica človeške zgodovine. Tako kot njihovi predniki se ljudje tudi danes v iskanju boljšega življenja selijo zaradi vojn, revščine, lakote ali ekstremnih podnebnih razmer.
Migracije pa so tudi svetovni izziv, ki zahteva skupen evropski odziv na podlagi evropskih vrednot. Gre za zapleteno vprašanje s številnimi vidiki, ki jih je treba upoštevati:
- zagotavljanje hitrih in pravičnih azilnih postopkov ter učinkovitega vračanja
- zagotavljanje zakonitih poti v EU
- preprečevanje nedovoljenih migracij
- boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi
- zagotavljanje varnosti zunanjih meja EU
Migracije v številkah
Čeprav so nedovoljene migracije pogosto v središču pozornosti, nezakoniti vstopi v resnici predstavljajo le majhen delež migracij v EU.
Najnovejši letni podatki o migracijah v EU in iz nje (za leto 2021):
Pakt o migracijah in azilu
Pakt o migracijah in azilu je celovit pristop, ki zagotavlja skupen evropski odziv na migracije. EU omogoča pravično in trajnostno upravljanje migracij, zagotavlja solidarnost med državami članicami, hkrati pa ljudem, ki prihajajo v EU, zagotavlja varnost in jasnost ter varuje njihove temeljne pravice. Evropski parlament je pakt, ki ga je Komisija predlagala septembra 2020, sprejel aprila 2024.
Pakt o migracijah in azilu bo zagotovil, da si bodo države članice odgovorno delile breme, pri čemer bodo solidarne s tistimi, ki varujejo naše zunanje meje, in tistimi, ki se soočajo s posebnim migracijskim pritiskom. Tako se bodo preprečevale nedovoljene migracije v EU.
Poleg tega EU in njenim državam članicam zagotavlja orodja za hitro odzivanje v kriznih razmerah, ko se države članice soočajo z velikim številom prihodov ali ko tretja država ali nedržavni subjekt poskuša instrumentalizirati migrante za destabilizacijo Unije.
Ključne politike
Prosilci za azil in begunci
EU bo s paktom o migracijah in azilu izboljšala upravljanje prošenj za azil v EU, zaščitila begunce in ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter podprla države sprejemnice.
Migracijske poti beguncev so pogosto polne stisk in nevarnosti, pri čemer tisoči v upanju na boljšo prihodnost tvegajo svoja življenja pri prečkanju puščav in na morij. EU sodeluje z državami članicami EU in mednarodnimi partnerji pri preselitvi migrantov in dopolnilnih poteh za migrante iz prednostnih regij ter si prizadeva za povečanje števila sprejemnih mest.
Zakonite migracije: privabljanje znanj, spretnosti in talentov
Zakonite migracije so bistvene za gospodarsko blaginjo. Evropski delodajalci zaradi staranja prebivalstva EU ter vse več zelenih in digitalnih delovnih mest, ki zahtevajo nove spretnosti, le s težavo najdejo potrebne delavce. Da bi Komisija bolje privabila in zadržala talente, je aprila 2022 sprejela sveženj o znanjih, spretnostih in talentih.
Komisija je v okviru tega svežnja predlagala revizijo direktive o enotnem dovoljenju in direktive o rezidentih za daljši čas ter vzpostavitev nabora talentov EU.
Revizija direktive o rezidentih za daljši čas bo
- s poenostavitvijo pogojev za sprejem olajšala pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas
- okrepila pravice rezidentov za daljši čas in njihovih družinskih članov
Z revidirano direktivo o enotnem dovoljenju se bo
- poenostavil postopek za kombinirano dovoljenje za delo in prebivanje ter tako olajšal in pospešil postopek za prosilce in delodajalce
- prosilcem omogočilo, da vložijo prošnje iz držav, ki niso članice EU, in držav članic EU
Sozakonodajalca sta 18. decembra 2023 dosegla politični dogovor. Revidirana pravila določajo skupen sklop pravic za delavce iz tretjih držav v zvezi z delovnimi pogoji, socialno varnostjo, priznavanjem kvalifikacij in davčnimi ugodnostmi.
Nabor talentov EU, ki ga je Komisija predlagala novembra 2023, bo prvo vseevropsko orodje, namenjeno olajšanju mednarodnega zaposlovanja in zagotavljanju priložnosti državljanom tretjih držav za delo v EU.
Schengensko območje
Schengensko območje je območje brez nadzora na notranjih mejah, kar je eden od temeljev svobode gibanja za več kot 425 milijonov državljanov EU, pa tudi za državljane tretjih držav, ki v EU živijo ali so tu na obisku. Ponovna uvedba nadzora meje mora ostati izjemen, časovno strogo omejen in skrajni ukrep, kadar se ugotovi obstoj resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. V schengenskem območju mora biti zagotovljen prost pretok oseb, blaga in storitev.
Predlog za spremembo zakonika o schengenskih mejah ima tri glavne cilje:
- ponuditi nova orodja za zagotovitev, da kontrole na notranjih mejah ostanejo skrajni ukrep, in prožnost pri uporabi alternativnih in sorazmernih ukrepov v državah članicah
- graditi na izkušnjah, pridobljenih med pandemijo COVID-19
- odzvati se na nedavne izzive na zunanjih mejah EU
Vizumska politika in digitalizacija schengenskega vizuma
Evropski parlament in Svet sta 13. junija 2023 dosegla politični dogovor, ki omogoča digitalizacijo schengenskega vizumskega postopka. Na podlagi novih pravil bodo posodobljeni vizumski postopki, saj bo vzpostavljena spletna platforma EU za pridobitev vizuma in digitalizirana sedanja vizumska nalepka. Jeseni 2023 je Komisija je predlagala revizijo mehanizma zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti, da bi se države članice lahko bolje odzvale na zlorabe brezvizumskega režima.
Krepitev zunanjih meja EU
Države članice imajo primarno odgovornost za upravljanje svojih odsekov zunanjih meja EU. Vendar Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) državam članicam na zahtevo zagotavlja tehnično in operativno podporo pri upravljanju zunanjih meja in operacijah vračanja.
Agencija Frontex vključuje stalno enoto evropske mejne in obalne straže, ki bo imela do leta 2027 10 000 zaposlenih, da bi se povečala učinkovitost evropskega integriranega upravljanja meja.
Agencija Frontex na podlagi sporazumov o statusu napoti stalno enoto in tehnično opremo tudi v tretje države, zlasti tiste na ključnih migracijskih poteh. EU ima trenutno sklenjene sporazume o statusu z Moldavijo, Severno Makedonijo, Črno goro, Albanijo in Srbijo.
Pravo EU zahteva, da evropska mejna in obalna straža, ki vključuje agencijo Frontex in organe držav članic za upravljanje meja, pri opravljanju svojih nalog v celoti spoštuje temeljne pravice.
Sredstva EU so namenjena zlasti izboljšanju zmogljivosti držav članic EU za upravljanje meja, na primer s patruljnimi vozili, elektronskim nadzorom, patruljnimi čolni ali letali.
Z Romunijo in Bolgarijo so se začeli pilotni projekti, ki se osredotočajo na postopke na meji, da bi predstavili primere dobre prakse, na primer v zvezi z registracijo, hitrimi in pravičnimi azilnimi postopki ter postopki vračanja. Te pilotne projekte podpirajo Frontex, Agencija EU za azil in Europol.
Boj proti tihotapljenju migrantov
Tihotapske mreže tako na spletu kot zunaj njega za svoje kriminalne namene uporabljajo vrsto orodij, njihove metode pa se hitro in pogosto spreminjajo. EU nujno potrebuje nova orodja za boj proti tem kriminalnim mrežam.
Komisija je v skladu s svojim prenovljenim akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov za obdobje 2021–2025 novembra 2023 predstavila dva zakonodajna predloga, s katerima bo EU pospešila ta boj, in sicer s
- preprečevanjem pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v EU ter bojem proti taki pomoči
- okrepljenim Europolom za učinkovitejši boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi
Da bi Komisija okrepila mednarodno sodelovanje pri preprečevanju tihotapljenja migrantov in odzivanju nanj ter zagotovila alternative nedovoljenim migracijam, je 28. novembra 2023 ustanovila svetovno zavezništvo za boj proti tihotapljenju migrantov.
Mednarodna partnerstva
Da bi bila migracijska politika EU uspešna, moramo dodatno okrepiti vzajemno koristna partnerstva s tretjimi državami.
Komisija tesneje sodeluje s ključnimi partnerji, državami izvora in tranzita, da bi zmanjšala nedovoljene migracije s skupnim bojem proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, ki ogroža življenja ljudi. Učinkovito vračanje je tudi jasno sporočilo za tihotapce.
Komisija si prizadeva za vzpostavitev varnih in zakonitih poti v EU ter podporo našim partnerjem pri odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij. To vključuje zagotavljanje več priložnosti za mlade, vključno z delovnimi mesti v njihovih državah.
EU s finančno pomočjo, kot sta Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ali strategija Global Gateway, podpira naložbe v izobraževanje, poslovne priložnosti in hitrejše ustvarjanje delovnih mest ter blažitev posledic podnebnih sprememb v številnih državah.