Statistični podatki o migracijah v Evropi

Prebivalstvo EU

Po najnovejših statističnih podatkih*

^{*Podrobnejši podatki so na voljo v Eurostatovi podatkovni zbirki o migracijah in azilu}

^{**Niso vključene osebe, rojene v drugi državi članici.}

Prebivalci, rojeni v tujini, po državah

^{Vir: Eurostat (2022), OECD (2021)
Opomba: v primeru EU osebe, rojene zunaj EU (tj. osebe, rojene v drugi državi članici, niso vključene); če bi bile vključene osebe, mobilne znotraj EU, bi bil delež 12,4 %.}

Dovoljenja za prebivanje po razlogih ob koncu leta 2022

^{Vir: Eurostat , „drugo“ vključuje dovoljenja, izdana samo zaradi prebivanja, dovoljenja, izdana žrtvam trgovine z ljudmi in mladoletnikom brez spremstva, ter dovoljenja, izdana iz vseh drugih razlogov, za katera se lahko izdajo dovoljenja za prebivanje in ki niso zajeta v drugih kategorijah.}

Leta 2022 je bilo na trgu dela EU od skupaj 193,5 milijona oseb, starih od 20 do 64 let, zaposlenih 9,93 milijona državljanov tretjih držav, torej 5,1 %. Skupno število zaposlenih v starostni skupini od 20 do 64 let znaša 197 458 milijonov, od tega je 9,927 milijona državljanov tretjih držav.

Vir: Eurostat.

V EU je bila leta 2022 stopnja zaposlenosti delovno sposobnega prebivalstva med državljani EU višja (77,1 %) kot med državljani tretjih držav (61,9 %).

Nadpovprečna zastopanost po sektorjih

Leta 2022 so bili državljani tretjih držav EU nadpovprečno zastopani v določenih gospodarskih sektorjih, denimo:

Nadpovprečna zastopanost po poklicih

Kar zadeva poklice, so bili državljani tretjih držav nadpovprečno zastopani v naslednjih poklicih:

Podpovprečna zastopanost po sektorjih

Državljani tretjih držav so bili podpovprečno zastopani v drugih gospodarskih sektorjih, denimo:

Podpovprečna zastopanost po poklicih

Državljani tretjih držav so bili podpovprečno zastopani v naslednjih sektorjih:

^{Vir: Eurostat.}

Begunci iz Ukrajine

Od začetka ruske vojaške agresije v Ukrajini februarja 2022 je Evropa vse od druge svetovne vojne sprejela največ ljudi, ki bežijo pred vojno. Za posodobljene podatke o prizadevanjih za sprejetje ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, in za zagotovitev začasne zaščite, glejte spletno stran o upravljanju migracij: Sprejem beguncev iz Ukrajine.

Splošno stanje

Na podlagi podatkov UNHCR je bilo po vsem svetu:

• 36,4 milijona beguncev sredi leta 2023 in
• 62,5 milijona notranje razseljenih oseb (zaradi konfliktov in nasilja) na koncu leta 2022

Delež beguncev v celotnem prebivalstvu EU je bil 1,5 %.

Število beguncev v primerjavi s celotnim prebivalstvom

V nekaterih državah na svetu je veliko število beguncev:

^{Vir: Visoki komisariat Združenih narodov za begunce.
Opomba: grafikon prikazuje EU in deset držav z največ begunci.}

Po najnovejših letnih podatkih

^{Opomba: podatki za leto 2021.}

Čeprav so nedovoljene migracije pogosto v središču pozornosti, je dejstvo, da nezakoniti vstopi predstavljajo majhen delež migracij v EU.

Leta 2022 je bilo v EU izdanih skoraj 3,4 milijona dovoljenj za prvo prebivanje v primerjavi z 2,9 milijona leta 2021, kar je več kot pred začetkom pandemije COVID-19 (3,0 milijona leta 2019). Število dovoljenj za prvo prebivanje, ki so jih izdale Nemčija (+190 %), Malta (+164 %) in Irska (+146 %), se je v primerjavi z letom 2021 več kot podvojilo. Leta 2022 se je še posebej močno povečalo število dovoljenj, povezanih z azilom (+60%), število dovoljenj, izdanih zaradi izobraževanja (+29 %), družine (+28 %) in iz drugih razlogov (+47 %) pa se je na letni ravni prav tako povečalo. Po drugi strani se je število dovoljenj zaradi zaposlitve v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo (–6 %). Leta 2022 so bila prva dovoljenja za prebivanje izdana iz naslednjih razlogov:

^{Vir: Eurostat , „drugo“ vključuje dovoljenja, izdana samo zaradi prebivanja, dovoljenja, izdana žrtvam trgovine z ljudmi in mladoletnikom brez spremstva, ter dovoljenja, izdana iz vseh drugih razlogov, za katera se lahko izdajo dovoljenja za prebivanje in ki niso zajeta v drugih kategorijah.}

Prvih deset držav, katerih državljanom so bila izdana dovoljenja za prvo prebivanje v državah članicah EU leta 2022

^{Vir: Eurostat.}

Število oseb, ki so prvič zaprosile za azil, po celini izvora (2022)

^{Vir: Eurostat.}

Glavnih 15 držav, katerih državljani so prvič zaprosili za azil v EU (2022)

^{Vir: Eurostat.}

Prosilci za azil so leta 2022 prišli iz približno 140 držav.

V EU je bilo v letu 2022 vloženih 958 800 prošenj za azil, od tega je bilo 877 800 prošenj vloženih prvič. To je za 52 % več kot leta 2021 in 37 % več kot leta 2019, torej pred pandemijo COVID-19.

Znaten delež prosilcev prihaja iz držav z režimom potovanj brez vizumov (22 % prosilcev, ki so prvič zaprosili za vizum leta 2022, kar je povišanje s 15 % leta 2021, ker je bilo več prosilcev iz Latinske Amerike), ki zakonito vstopijo v EU, in sicer večinoma iz naslednjih držav:

• Venezuela (5,7 % vseh prvič vloženih prošenj)
• Kolumbija (4,8 %)
• Gruzija (3,0 %)
• Ukrajina (2,8 %)
• Albanija (1,4 %)

Prvič vložene prošnje za azil na 100 tisoč prebivalcev leta 2022:

^{Vir: Eurostat.}

Leta 2022 je bilo 237 600 oseb, ki so zaprosile za azil, mlajših od 18 let, med njimi je bil približno vsak šesti (39 500) otrok brez spremstva. Večina otrok brez spremstva je prišlo iz Afganistana, Sirije in Somalije.

V prvih sedmih mesecih leta 2023 je bilo v EU vloženih 601 600 prošenj za azil (od katerih jih je bilo 556 200 prvič vloženih). To je 25 % več kot v istem obdobju leta 2022 in tudi 52 % več kot pred pandemijo COVID-19 (isto obdobje leta 2019).

Priznavanje statusa begunca

Leta 2022 so države članice EU sprejele 632 400 prvostopenjskih odločb o prošnjah za azil. 49 % teh odločb je bilo pozitivnih:

• 143 000 oseb je prejelo status begunca,
• 101 700 osebam je bil priznan status subsidiarne zaščite,
• 65 900 oseb je prejelo humanitarni status.

Po pritožbi je bilo izdanih še dodatnih 217 500 dokončnih odločb, med drugim:

• 27 000 odločb o priznanju statusa begunca,
• 17 500 odločb o priznanju statusa subsidiarne zaščite in
• 28 600 odločb o priznanju humanitarnega statusa.

Skupaj so države članice EU leta 2022 zaščito odobrile približno 383 700 osebam.

V prvi polovici leta 2023 se je stopnja ugodno rešenih prošenj za azil povečala: od 342 400 prvostopenjskih odločb o prošnjah za azil jih je bilo 53 % ugodno rešenih, med drugim:

• 69 500 odločb o priznanju statusa begunca,
• 63 300 odločb o priznanju statusa subsidiarne zaščite in
• 48 900 odločb o priznanju humanitarnega statusa

Učinkovitost azilnega sistema

• Nihajoči zaostanek
  Ob koncu julija 2023 je bilo nerešenih 955 200 prošenj za azil, kar je 25 % več kot leto prej (764 100). Zaostanek se je od sredine leta 2021 stalno povečeval.
• Razlike med državami članicami v trajanju obravnave
  Delež nerešenih zadev in prošenj se med državami članicami zelo razlikuje, kar odraža razlike v trajanju obravnave. Po podatkih urada Agencije EU za azil (EUAA) je bilo konec julija 2023 48 % nerešenih zadev na prvi stopnji nerešenih več kot šest mesecev.

Število nerešenih prošenj glede na skupno število prošenj v danem mesecu

^{Vir: Eurostat.}

• Razlike med državami v stopnji podeljevanja azila
  Delež pozitivno rešenih prošenj za azil se med državami članicami še vedno precej razlikuje, kar slabi azilni sistem EU. Leta 2022 je na primer stopnja ugodno rešenih prošenj za azil (brez podelitve humanitarnega statusa) afganistanskih državljanov na prvi stopnji znašala od 27 % v Nemčiji do 100 % na Portugalskem in v Latviji (med državami članicami, ki so afganistanskim državljanom izdale vsaj 100 prvostopenjskih odločb).
• Dublinska pravila v praksi
  Leta 2022 so države članice zabeležile 174 500 izhodnih prošenj v skladu z dublinskimi pravili, poslanih drugim državam članicam in drugim državam, ki sodelujejo v dublinskem sistemu za prevzem odgovornosti pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito. Od 158 200 odločb v zvezi z navedenimi prošnjami jih je bilo sprejetih 97 700 (62 %) in izvedenih 13 300 predaj (14 % sprejetih prošenj).

Preselitev

Leta 2022 je bilo iz tretjih držav v države članice EU preseljenih približno 17 300 oseb, ki so potrebovale mednarodno zaščito, kar je za 6 % manj kot leta 2021 in za 97 % več kot leta 2020.

Med preseljenimi osebami je bilo največ Sirijcev, in sicer 63 % vseh preseljenih oseb.

V okviru skupnih programov EU za preselitev je od leta 2015 več kot 117 000 oseb prejelo zaščito v EU. Poleg tega je od leta 2021 v okviru humanitarnega sprejema v EU prispelo več kot 46 000 oseb, večinoma ogroženih Afganistancev. Države članice za preselitev in humanitarni sprejem prejemajo podporo iz proračuna EU.

Skupni podatki

Nezakoniti prehodi meje v EU leta 2023 po državljanstvu (januar–avgust)

^{Vir: agencija Frontex.}

Januar–september 2023:

To vključuje:

Geografska porazdelitev

2022

• Povečanje števila prehodov na osrednjesredozemski poti (+56 %, 105 600), vzhodnosredozemski poti (+113 %, 43 900) in zahodnobalkanski poti (+134 %, 144 100) v primerjavi z letom 2021
• Zmanjšanje števila prehodov na zahodnosredozemski poti (vključno z atlantsko potjo iz zahodne Afrike do Kanarskih otokov) (–25 %, 30 600) in na poti prek vzhodnih meja (–22 %, 6 300) v primerjavi z letom 2021
• 18-odstotno povečanje števila smrtnih žrtev na morju: leta 2022 je bilo na treh sredozemskih poteh na morju zabeleženih 2 411 smrtnih žrtev ali pogrešanih v primerjavi z 2 047 leta 2021.

Januar–avgust 2023

• Kar zadeva obdobje med januarjem in avgustom, se je v letu 2023 povečalo število prehodov na osrednjesredozemski (+97 %, 114 900) in zahodnosredozemski poti (vključno z atlantsko potjo iz zahodne Afrike do Kanarskih otokov) (+7 %, 20 200) v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022.
• Med januarjem in avgustom 2023 je bilo manj prehodov na vzhodnosredozemski poti (–9 %, 25 400) in poti vzhodne meje (–9 %, 3 800) v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022.
• 31-odstotno povečanje števila smrtnih žrtev na morju: od januarja do septembra 2023 je bilo na treh sredozemskih poteh zabeleženih 2 418 smrtnih žrtev ali pogrešanih oseb v primerjavi z 1 841 v enakem obdobju leta 2022.

Skupni podatki

Največ oseb, ki jim je bilo odrejeno, naj zapustijo EU, je bilo državljanov naslednjih držav:

• Alžirija (7,9 %)
• Maroko (7,1 %)
• Pakistan (5,9 %)
• Afganistan (5,8 %)
• Albanija (5,5 %)

Učinkovitost sistema vračanja

Leta 2022 je bilo 73 600 državljanov tretjih držav vrnjenih v tretje države. To pomeni 17 % vseh odločb o vrnitvi, izdanih med letom, kar je manj kot v letu 2021, ko jih je bilo 18 %.

Glavne države izvora oseb, vrnjenih v tretje države v letu 2022:

• Albanija (12,9 %)
• Gruzija (10,2 %)
• Turčija (5,4 %)
• Srbija (4,2 %)
• Moldavija (3,5 %)

Med državami, katerih državljani so prejeli vsaj 5 000 odločb o vrnitvi, je bila stopnja vračanja še posebej nizka pri državljanih naslednjih držav:

• Afganistan (1,1 %)
• Sirija (1,7 %)
• Slonokoščena obala (2,7 %)
• Gvineja (4,3 %)
• Bangladeš (5,7 %)

Leta 2022 je delež prostovoljnih in prisilnih vrnitev znašal 54 % oziroma 46 %. 75 % vrnitev je bilo vrnitev s pomočjo, kar pomeni, da so vrnjene osebe prejele logistično, finančno in/ali drugo materialno pomoč.

V prvi polovici leta 2023 je bilo 217 100 državljanom tretjih držav odrejeno, naj zapustijo državo članico EU, 38 900 pa je bilo vrnjenih v tretjo državo na podlagi odredbe o zapustitvi ozemlja. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 se je število odločb o vrnitvi in vrnitev povečalo za 16 % oziroma 21 %.

Leta 2022 je več kot 1 700 konzulatov držav članic prejelo 7,6 milijona vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje, ki so jih vložili državljani tretjih držav, kar je povišanje glede na 2,9 milijona leta 2021, vendar za 55 % manj kot leta 2019.

Skupno je bilo izdanih 5,9 milijona vizumov za kratkoročno bivanje, 1,3 milijona pa je bilo zavrnjenih, kar pomeni, da je stopnja zavrnitve na ravni EU znašala 17,9 % (povišanje s 13,4 % v letu 2021).

Večina vlog je bila vloženih v naslednjih državah:

• Turčija (778 400)
• Rusija (687 200)
• Indija (671 900)
• Maroko (423 200)
• Alžirija (392 100)

Večino vlog za izdajo vizuma so obravnavale naslednje države:

• Francija (1 918 500)
• Španija (1 197 500)
• Nemčija (1 043 300)
• Italija (727 500)
• Grčija (459 100)

58 % vseh vizumov je bilo izdanih za večkratni vstop. Vizum za kratkoročno bivanje omogoča potovanje v 26 schengenskih državah za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Center znanja Evropske komisije za migracije in demografijo je izdal atlas o migracijah – interaktivni vir usklajenih, posodobljenih in potrjenih podatkov o statusu migracij in demografije v 27 državah članicah EU ter 171 državah in ozemljih zunaj EU.

Najnovejši evropski statistični podatki o

• mednarodnih migracijah
• azilu
• selektivnem priseljevanju
• otrocih migrantih
• vključevanju migrantov

in dodatne informacije so na voljo na spletišču Eurostata.

Eurostat zbira podatke nacionalnih statističnih uradov držav članic EU in držav Efte na podlagi statističnih uredb, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet. Podatki in z njimi povezani metapodatki se odvisno od zbiranja podatkov redno posodabljajo, njihova kakovost pa se zagotavlja v skladu s Kodeksom ravnanja evropske statistike. Statistične ugotovitve so objavljene v člankih na spletišču Statistics Explained in drugih publikacijah.

_{Izjava o omejitvi odgovornosti: zgoraj navedeni podatki temeljijo na najnovejših razpoložljivih informacijah, posodobljenih vsako četrtletje; zadnja posodobitev: Oktober 2023}