Neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in rusko izsiljevanje z oskrbo s plinom sta EU pahnila v največjo energetsko krizo doslej. To je namreč povzročilo veliko podražitev energije ter stisko za Evropejce in Evropejke. EU se na to odziva z odločnimi ukrepi.
22. november – Komisija je predlagala mehanizem za popravek trga, da bi podjetja in gospodinjstva v EU zaščitila pred previsokimi cenami plina v EU. Gre za začasen in dobro usmerjen instrument za samodejno posredovanje na trgih plina v primeru ekstremnih nenadnih povišanj cen plina. Novi mehanizem je namenjen zmanjševanju nestanovitnosti na evropskih trgih plina ob zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom.
Komisija se v zadnjem letu spoprijema s problemom naraščajočih cen energije. Razmere na trgu energije so se od invazije Rusije na Ukrajino in ob njenem nadaljnjem izsiljevanju z viri energije znatno poslabšale.
Kljub znatnemu upadu oskrbe z rusko energijo – s 45 % lanskega uvoza plina v EU na samo 14 % septembra 2022 – je Evropi uspelo najti alternativne vire oskrbe in zmanjšati povpraševanje, da bi nadomestila primanjkljaj.
Sprejeli smo tudi ukrepe za ublažitev nestanovitnosti trga in preusmeritev presežnih prihodkov energetskega sektorja k državljanom in podjetjem.
Države članice so s pomočjo nabora orodij za cene energije uvedle številne ukrepe na nacionalni ravni, da bi zmanjšale cenovni pritisk na državljane in industrijo. Maja smo sprejeli načrt REPowerEU, da bi čim prej odpravili našo odvisnost od ruskih fosilnih goriv.
Za zagotovitev zanesljivosti oskrbe v prihodnjih zimah smo določili nove obvezne minimalne ravni skladiščenja plina in cilj 15-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po plinu, da bi se izboljšalo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v Evropi. Prizadevanja za varčevanje z energijo in polnjenje skladišč so doslej prinesla dobre rezultate.
Septembra 2022 so bili sprejeti novi ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji in za preusmeritev presežkov k državljanom in podjetjem.
Komisija je 18. oktobra 2022 predlagala nove ukrepe za skupne nabave plina, mehanizme za omejevanje cen in pregledno uporabo infrastrukture ter solidarnost med državami članicami in upravljanje povpraševanja. To bo privedlo k večji stabilnosti trga.
Ikone oblikovane s Pixel perfect s strani www.flaticon.com
Ključni podatki
Diverzifikacija naše oskrbe
EU si v sodelovanju z mednarodnimi partnerji že več mesecev prizadeva za diverzifikacijo oskrbe ter je dosegla rekordno raven uvoza utekočinjenega zemeljskega plina in večje dobave plina iz plinovoda.
Dosežki
- Tristranski memorandum o soglasju med EU, Egiptom in Izraelom o izvozu zemeljskega plina v Evropo
- Memorandum o soglasju z Azerbajdžanom o strateškem partnerstvu na področju energije
- Zaveza ZDA, da bodo EU letos zagotovile vsaj 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina
- V prvi polovici leta 2022 se je uvoz neruskega utekočinjenega zemeljskega plina v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 19 milijard kubičnih metrov Uvoz po plinovodih od neruskih dobaviteljev – Norveške, Azerbajdžana, Združenega kraljestva in severne Afrike – se je prav tako povečal za 14 milijard kubičnih metrov.
Zmanjšanje povpraševanja
Da bi zmanjšala tveganje in stroške za Evropo v primeru prekinitev dobave, je Komisija sprejela evropski načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu, da bi državam članicam pomagala zmanjšati povpraševanje po plinu za 15 %.
Načrt temelji na treh stebrih ukrepanja:
- prehod s plina na alternativna goriva
- spodbujanje zmanjšanja porabe
- zmanjšanje ogrevanja in hlajenja
Poleg tega načrt vključuje možnost, da se razglasi stanje pripravljenosti na ravni EU, v katerem bi morale vse države članice obvezno zmanjšati povpraševanje po plinu. To je jasno sporočilo, da bo EU storila vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila zanesljivost oskrbe in zaščitila potrošnike.
Komisija pozorno spremlja ukrepe za zmanjšanje odjema. Predhodna analiza na podlagi poročil 15 držav članic je pokazala, da je bila avgusta in septembra 2022 poraba plina v EU približno 15 % nižja od povprečja v preteklih petih letih. Podobni dosežki bodo potrebni vsak mesec do marca 2023. Države članice bodo o svojem napredku poročale vsaka dva meseca. Če se bo izkazalo, da sedanji ukrepi ne zadostujejo, je Komisija pripravljena razglasiti pripravljenost na ravni EU ali revidirati te cilje.
Skladiščenje plina ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe EU, saj v običajni zimi pokriva 25–30 % plina, porabljenega po vsej EU.
Junija 2022 so bili sprejeti novi predpisi, v skladu s katerimi morajo biti podzemna skladišča plina v EU do 1. novembra 2022 napolnjena na 80 % zmogljivosti, v naslednjih letih pa na 90 % zmogljivosti, da se zagotovi oskrba za prihajajočo zimo.
Skupna nabava energije
Da bi zagotovile oskrbo EU z energijo po dostopnih cenah, so Komisija in države članice vzpostavile platformo EU za skupni nakup plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika. Gre za mehanizem prostovoljnega usklajevanja pri nakupu plina in vodika za Unijo, pri katerem se lahko kar najbolje izkoristi skupna politična in tržna teža EU.
V okviru platforme je bilo vzpostavljenih že pet regionalnih skupin držav članic. Združevanje povpraševanja po plinu v EU in skupna nabava plina bosta EU omogočila, da izkoristi svojo skupno kupno moč za pogajanja o nižjih cenah ter tako zmanjša tveganje, da bi države članice na trgu, na katerem je položaj že tako težaven, med seboj tekmovale s ponudbami. Platforma bo tudi izboljšala preglednost in bo v pomoč zlasti manjšim državam članicam, ki so pri nakupu v manj ugodnem položaju.
Nižji računi za evropska gospodinjstva in podjetja
Komisija je septembra predlagala več ukrepov, da bi ublažila pritisk nedavnega porasta cen energije na državljane in podjetja, med drugim:
- izredne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji, ki bodo prispevali k zmanjšanju stroškov električne energije za potrošnike
- ukrepe za prerazporeditev presežnih prihodkov v energetskem sektorju končnim odjemalcem
V odgovor na visoke cene je treba najprej zmanjšati povpraševanje. To lahko vpliva na cene električne energije in prispeva k splošni umiritvi razmer na trgu. Države članice so se na podlagi predlogov Komisije dogovorile o:
- cilju zmanjšanja skupnega povpraševanja po električni energiji za 10 %
- obveznosti zmanjšanja povpraševanja ob konicah za 5 %
Z zmanjšanjem povpraševanja električne energije za 5 % med konicami se uporaba plina za proizvodnjo električne energije pozimi zmanjša za približno 4 %, prav tako pa se ublaži pritisk na cene.
Kapica na prihodke za poceni proizvodnjo električne energije:
„Podmejni“ proizvajalci električne energije ustvarjajo izjemne dobičke, saj so se zaradi visokih cen plina zvišale veleprodajne cene električne energije, njihovi proizvodni stroški pa so ostali nizki. Komisija je zato predlagala začasno zgornjo mejo za prihodke v EU, in sicer 180 evrov na MWh električne energije, proizvedene s tehnologijami, kot so jedrska energija, lignit in obnovljivi viri.
Vse prihodke, ki presegajo to raven, bodo pobrale države članice in jih preusmerile k odjemalcem energije, da bi ublažile posledice visokih cen energije.
Države članice lahko te prihodke uporabijo za:
- Nadomestilo odjemalcem električne energije za zmanjšanje njihove porabe
- Neposredne transferje odjemalcem
- Znižanje stroškov električne energije odjemalcev za omejene količine
- Spodbujanje naložb odjemalcev v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost
- Nadomestila dobaviteljem, ki odjemalcem dobavljajo električno energijo po cenah, nižjih od stroškov
Solidarnostni prispevek podjetij, dejavnih v sektorju fosilnih goriv
Podjetja v naftnem, plinskem, premogovniškem in rafinerijskem sektorju so v zadnjih mesecih ustvarila velike dobičke, in to ne zaradi poslovnih odločitev ali naložb, temveč predvsem zaradi motenj na energijskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Na ta podjetja prej navedeni ukrepi ne vplivajo. V duhu solidarnosti in poštenosti morajo vsi viri energije prispevati k blažitvi učinka visokih cen na račune odjemalcev. V ta namen je Komisija predlagala začasni solidarnostni prispevek na podlagi presežnega dobička, ustvarjenega z dejavnostmi v sektorjih fosilnih goriv v letu 2022.
Kako bi deloval solidarnostni prispevek:
- Zbran bo na podlagi presežnih dobičkov v letu 2022 in/ali 2023
- Zajema dobičke, ki so za več kot 20 % višji od povprečne ravni iz prejšnjih treh let
- Države članice poberejo presežne prihodke
- Po ocenah naj bi tako zbrali približno 25 milijard evrov za pomoč pri zniževanju računov za energijo
Krepitev solidarnosti v EU
Solidarnost je temelj Unije in pogoj za njeno uspešno delovanje. Pet let po dogovoru o uredbi o zanesljivosti oskrbe je bilo podpisanih le šest od 40 možnih dvostranskih solidarnostnih sporazumov med državami članicami. To je prepočasno, zato je Komisija predlagala določitev privzetih pravil o solidarnosti, ki bodo zagotovila, da bo država članica, ki se sooča z izrednimi razmerami, od drugih prejela plin v zameno za pravično nadomestilo.
Obveznost zagotavljanja solidarnosti se bo razširila na nepovezane države članice z zmogljivostmi za UZP, pod pogojem, da je mogoče plin dostaviti v državo članico, v kateri je potreben.
Naložbe v infrastrukturo
Z naložbami v terminale za utekočinjeni zemeljski plin in povezovalne plinovode lahko zdaj vsaka država članica prejema plin iz vsaj dveh virov, med sosednjimi državami pa so mogoči povratni tokovi. V skladu z uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom morajo imeti države članice vzpostavljene nacionalne načrte preventivnih ukrepov in načrte za izredne razmere, solidarnostni mehanizem pa zagotavlja oskrbo „zaščitenih odjemalcev“ v sosednjih državah v hudih izrednih razmerah.
Dosežki
- S 1. majem 2022 je začel delovati povezovalni plinovod med Poljsko in Litvo, ki odpira dodatne možnosti za celotni baltski trg in krepi njegovo odpornost ter je bil prav tako deležen podpore Evropske komisije prek Instrumenta za povezovanje Evrope.
- 1. oktobra 2022 je bil odprt povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo.
Energija iz obnovljivih virov je najcenejša in najčistejša energija, ki nam je na voljo, poleg tega pa jo lahko proizvajamo sami ter tako zmanjšamo potrebo po uvozu energije. Nadaljnje povečanje obsega energije iz obnovljivih virov v proizvodnji električne energije, industriji, stavbah in prometu bo pospešilo našo neodvisnost, dalo zagon zelenemu prehodu in sčasoma znižalo cene. Komisija je predlagala, da se cilj EU za leto 2030 glede obnovljivih virov energije poveča s 40 % na 45 %.
Na podlagi načrta REPowerEU bi se skupne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov do leta 2030 namesto na 1 067 GW, kot je predvideno v svežnju „Pripravljeni na 55“, povečale na 1 236 GW.
Podpora gospodinjstvom in podjetjem: nedavni primeri
- Komisija je v skladu s pravili EU o državni pomoči odobrila poljsko shemo o delnem nadomestilu energetsko intenzivnim podjetjem za višje cene električne energije, ki so posledica posrednih stroškov emisij.
- Poleg tega je odobrila španski ukrep pomoči v višini 220 milijonov evrov v podporo podjetju Cobra Instalaciones y Servicios, S.A. pri proizvodnji obnovljivega vodika. Ukrep prispeva k uresničevanju ciljev strategije EU za vodik in evropskega zelenega dogovora, pa tudi k zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospeševanju zelenega prehoda v skladu z načrtom REPowerEU.
- Komisija je v skladu s pravili EU o državni pomoči odobrila finski mehanizem zmogljivosti v višini 150 milijonov evrov za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo na Finskem. Ukrep bo v skladu z evropskim zelenim dogovorom prispeval tudi k zmanjšanju emisij CO2 v elektroenergetskem sektorju in k uresničevanju ciljev načrta REPowerEU glede zmanjšanja odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.
Ukrepi za varčevanje z energijo – časovnica
- 22. november 2022
Komisija predlaga nov instrument za omejitev pretiranega nenadnega povišanja cen plina
- 30. september 2022
Dogovor ministrov in ministric za energijo o uredbi o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije
- 14. september 2022
Predlog za novo uredbo o nujnem ukrepanju za reševanje vprašanja visokih cen plina v EU in zagotovitev zanesljive oskrbe to zimo
- 26. julij 2022
Dogovor ministrov in ministric za energijo o uredbi o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu
- 20. julij 2022
Predlog Komisije za uredbo o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu in sporočilo „Varčujmo s plinom za varno zimo“
- 27. junij 2022
Sprejetje uredbe o skladiščenju plina
- 18. maj 2022
Komisija predstavila načrt REPowerEU
- 23. marec 2022
Predlog Komisije o spremembi uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom in sporočilo „Zanesljivost oskrbe z energijo in dostopne cene energije“
- 8. marec 2022
Sporočilo „REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo“
- 13. oktober 2021
Sporočilo „Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo“
Dokumenti