Reševanje pomanjkanja spretnosti v EU © Sharne T/peopleimages.com - stock.adobe.comPo vsej EU še vedno primanjkuje delovna sila v številnih sektorjih in za različne stopnje usposobljenosti. Delodajalci trenutno ne morejo najti delavcev, ki jih potrebujejo. Kot je pokazala raziskava EU, je to težava zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).Pri reševanju pomanjkanja delovne sile in spretnosti želi EU najprej čim bolj izkoristiti potencial domače delovne sile. Vendar za odpravo pomanjkanja to ne bo zadoščalo. Zato mora biti del rešitve tudi privabljanje spretnosti in talentov iz tujine.V odgovor na ta izziv in da bi države članice podprla v svetovni tekmi za talente, je Komisija v okviru svežnja o mobilnosti talentov predlagala tri ukrepe. Ti ukrepi so: poenostavitev zaposlovanja iz držav zunaj EUhitrejše priznavanje poklicnih kvalifikacij in spretnosti, pridobljenih v tretjih državahspodbujanje učne mobilnosti za vseV svežnju je upoštevano, da je partnerstvo s tretjimi državami ključno za zagotovitev vzajemnih koristi mobilnosti. Zakaj je treba ukrepati Stopnja brezposelnosti je bila s 6 % septembra 2023 rekordno nizka, stopnja prostih delovnih mest pa se je v letu 2022 povečala na 2,9 %, kar je več kot dvakratno povišanje v primerjavi z letom 2012. Izzivi na trgu dela, s katerimi se sooča EU; se bodo zaradi demografskih sprememb še povečali, saj se bo delovno sposobno prebivalstvo z 265 milijonov, kolikor ga je bilo leta 2022, do leta 2030 zmanjšalo na 258 milijonov. Poenostavitev zaposlovanja iz držav zunaj EU Komisija predlaga vzpostavitev nabora talentov EU, da se ob upoštevanju deficitarnih poklicev in potreb trga dela olajša zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav. Sodelovanje v naboru talentov EU bo prostovoljno za države članice, ki bodo podpirale upravljanje platforme. Platforma bo pripomogla k hitrejšemu in lažjemu povezovanju usposobljenih državljanov tretjih držav in delodajalcev, hkrati pa bo iskalcem zaposlitve in delodajalcem zagotavljala informacije o postopkih zaposlovanja ter življenjskih in delovnih pogojih. Poleg tega bo državljane tretjih držav ščitila pred morebitnimi izkoriščevalskimi praksami. Da bi izboljšali odnose med EU in ključnimi partnerskimi državami, bo nabor talentov EU podpiral tudi izvajanje partnerstev za privabljanje talentov. V okviru teh partnerstev bi se lahko organizirala mobilnost za namene dela ali usposabljanja, s čimer bi se povečale možnosti za zakonite migracije in zmanjšala privlačnost neregularnih migracij. Hitrejše priznavanje poklicnih kvalifikacij in spretnosti, pridobljenih v tretjih državah Komisija je priporočila, naj se olajša priznavanje spretnosti in kvalifikacij državljanov tretjih držav. S predlaganimi ukrepi bo sedanji sistem posodobljen in bolj usklajen s sistemom, ki velja za državljane EU, ki se preselijo v drugo državo članico. Cilj teh ukrepov je, da se s hitrejšim odločanjem o priznavanju zapolnijo prosta delovna mesta v deficitarnih poklicih v EU. Sistem bo vključeval priporočila glede razvoja zmogljivosti v ustreznih nacionalnih organih, da se poenostavijo in pospešijo postopki ter izboljša primerljivost kvalifikacij iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in ocenjevanje njihovih spretnosti. Učna mobilnost naj bo priložnost za vsakogar Komisija države članice poziva, naj učno mobilnost znotraj EU vključijo v vse programe izobraževanja in usposabljanja, od šolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, do visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih ter izmenjav mladih. Komisija predlaga, naj se delež izkušenj z mobilnostjo do leta 2030 poveča vsaj na: 25 % za visokošolske diplomante 20 % za učeče se z manj priložnostmi 15 % za učeče se v poklicnem izobraževanju Poleg tega predlaga povečanje privlačnosti EU kot kraja za učenje za ljudi iz tretjih držav. Ozadje Brez usklajenega ukrepanja za rešitev pomanjkanja usposobljene delovne sile v EU lahko sedanji trendi ogrozijo zeleni in digitalni prehod, zmanjšajo konkurenčnost EU ter oslabijo javne storitve na področjih, ki se že soočajo s pomanjkanjem delavcev, kot sta zdravstvo in dolgotrajna oskrba. Zato je ta sveženj tako pomemben, saj nadgrajuje tekoče delo na podlagi svežnja o znanjih, spretnostih in talentih v okviru novega pakta o migracijah in azilu ter prispeva k letošnjemu evropskemu letu spretnosti s poudarkom na strateškem pristopu k reševanju pomanjkanja delovne sile ter spretnosti. Dokumenti General publications15. november 2023Legal documents on the Skills and Talent mobility package Sorodne povezave Evropsko leto spretnostiŠtudij v EvropiEurobarometer o pomanjkanju usposobljene delovne sile v MSP
© Sharne T/peopleimages.com - stock.adobe.comPo vsej EU še vedno primanjkuje delovna sila v številnih sektorjih in za različne stopnje usposobljenosti. Delodajalci trenutno ne morejo najti delavcev, ki jih potrebujejo. Kot je pokazala raziskava EU, je to težava zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).Pri reševanju pomanjkanja delovne sile in spretnosti želi EU najprej čim bolj izkoristiti potencial domače delovne sile. Vendar za odpravo pomanjkanja to ne bo zadoščalo. Zato mora biti del rešitve tudi privabljanje spretnosti in talentov iz tujine.V odgovor na ta izziv in da bi države članice podprla v svetovni tekmi za talente, je Komisija v okviru svežnja o mobilnosti talentov predlagala tri ukrepe. Ti ukrepi so: poenostavitev zaposlovanja iz držav zunaj EUhitrejše priznavanje poklicnih kvalifikacij in spretnosti, pridobljenih v tretjih državahspodbujanje učne mobilnosti za vseV svežnju je upoštevano, da je partnerstvo s tretjimi državami ključno za zagotovitev vzajemnih koristi mobilnosti.
Stopnja brezposelnosti je bila s 6 % septembra 2023 rekordno nizka, stopnja prostih delovnih mest pa se je v letu 2022 povečala na 2,9 %, kar je več kot dvakratno povišanje v primerjavi z letom 2012. Izzivi na trgu dela, s katerimi se sooča EU; se bodo zaradi demografskih sprememb še povečali, saj se bo delovno sposobno prebivalstvo z 265 milijonov, kolikor ga je bilo leta 2022, do leta 2030 zmanjšalo na 258 milijonov.
Komisija države članice poziva, naj učno mobilnost znotraj EU vključijo v vse programe izobraževanja in usposabljanja, od šolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, do visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih ter izmenjav mladih. Komisija predlaga, naj se delež izkušenj z mobilnostjo do leta 2030 poveča vsaj na: 25 % za visokošolske diplomante 20 % za učeče se z manj priložnostmi 15 % za učeče se v poklicnem izobraževanju Poleg tega predlaga povečanje privlačnosti EU kot kraja za učenje za ljudi iz tretjih držav.
