EU na konferenci COP30

Konferenca o podnebnih spremembah

Med 10. in 21. novembrom 2025 je v Belému v Braziliji potekala 30. konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP30).

Ob deseti^{obletnici Pariškega sporazuma so si države in regionalne organizacije, ki so pogodbenice podnebne konvencije Združenih narodov, na konferenci COP30 prizadevale za okrepitev svetovnih prizadevanj za omejitev dviga globalne temperature.}

Konferenca je bila za pogodbenice tudi priložnost, da predstavijo nove ali posodobljene podnebne načrte, znane kot nacionalno določeni prispevki, ki vsebujejo njihove ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, in da ocenijo napredek pri finančnih zavezah, sprejetih na konferenci COP29.

Glavni dosežki

EU je na konferenci COP30 mednarodno skupnost pozvala, naj sprejme odločnejše ukrepe za zmanjšanje emisij in prilagajanje na posledice podnebne krize.

EU si je sicer prizadevala za ambicioznejše cilje, vendar je

dosegla dogovor o globalnem odzivu, da bi cilj 1,5 °C ostal dosegljiv,
predstavila ambiciozen nacionalno določen prispevek, da bi v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 do leta 2035 zmanjšali neto emisije toplogrednih plinov za 66,25–72,5 %,
pozvala k potrojitvi finančnih sredstev za prilagajanje podnebnim spremembam do leta 2035 v okviru novega skupnega količinsko opredeljenega cilja glede podnebnega financiranja, ki je bil sprejet na konferenci COP29,
podprla izjavo za večje priznavanje oblikovanja cen ogljika in tržnih mehanizmov kot ključnih orodij za spodbujanje podnebnih ukrepov na svetovni ravni,
podprla globalni inovativni mehanizem financiranja, ki nagrajuje ohranjanje tropskih gozdov,
ponovno potrdila svojo zavezanost uresničevanju globalnih zavez glede prehoda s fosilnih goriv, potrojitve nameščene zmogljivosti proizvodnje iz obnovljivih virov energije in podvojitve svetovne stopnje izboljšav energijske učinkovitosti do leta 2030, ki so bile dogovorjene na konferenci COP28.

Podnebni ukrepi znotraj EU

EU še naprej uresničuje svoje podnebne cilje.

Komisija je predlagala spremembo evropskih podnebnih pravil, s katero bi za leto 2040 določili podnebni cilj 90-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 (od tega 85 % znotraj EU in do 5 % z mednarodnimi ogljičnimi dobropisi).

Za uresničitev cilja za leto 2040 je EU dosegla dogovor o nacionalno določenem prispevku in ga predložila Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja. Nacionalno določeni prispevek predvideva, da se v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 neto emisije toplogrednih plinov do leta 2035 zmanjšajo za 66,25–72,5 %.

Oba cilja temeljita na obstoječem cilju zmanjšanja neto emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in predstavljata vmesni korak pri uresničevanju zaveze EU, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost.

55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov

do leta 2030

90-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov

do leta 2040

Podnebna nevtralnost

do leta 2050

Komisija je predstavila dogovor o čisti industriji za Evropo, v katerem so opisani konkretni ukrepi, s katerimi bi razogljičenje postalo glavno gonilo rasti evropske industrije.

Poleg tega bi moral novi dolgoročni proračun EU za obdobje 2028–2034 spodbuditi naložbe v podporo inovativnim podjetjem in prispevati k ohranitvi vodilne vloge Evrope na področju čiste tehnologije in krožnosti.

Prispevek EU k svetovnemu podnebnemu financiranju

Three workers install brackets for solar panels on the roof of a house in Cape Town, South Africa. — A team of workers install brackets for solar panels on the roof of a house in Cape Town, South Africa.

EU še naprej podpira države v razvoju s podnebnim financiranjem, partnerstvi ter trgovino in naložbami, ki temeljijo na pravilih, da se spodbudi prehod na čisto energijo, pri katerem nihče ne bo zapostavljen.

EU je še naprej največja donatorka podnebnega financiranja na svetu. Evropska unija in njenih 27 držav članic so leta 2024 iz javnih sredstev prispevale 31,7 milijarde evrov za podnebno financiranje in mobilizirale dodatnih 11 milijard evrov zasebnih sredstev, da bi države v razvoju podprle pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.

EU je januarja 2025 skupaj s partnerji z vsega sveta ustanovila svetovni forum za energetski prehod, da bi dosegli ambiciozne podnebne cilje in podprli države, ki se soočajo z večjimi izzivi pri prehodu na čisto energijo.

Pristop EU na področju trgovine in trajnostnega razvoja dodatno podpira trajnostni razvoj v tretjih državah, saj njeni novi trgovinski sporazumi vsebujejo zavezujoče zaveze glede izvajanja Pariškega sporazuma.