Čas je, da mladim pokažemo, da zmoremo zgraditi celino, kjer si lahko to, kar si, kjer lahko ljubiš, kogar želiš, in lahko ciljaš tako visoko, kolikor sam hočeš.
Resnično vključujoča družba opolnomoča in izkorišča potencial vsakega posameznika. Zato je Komisija enakost postavila v središče svoje agende, s katero si prizadeva zgraditi Unijo enakosti, v kateri bodo lahko vsi ljudje živeli brez diskriminacije.
Komisija je v letih 2020 in 2021 sprejela pet strategij, da bi ustvarila pogoje, v katerih lahko vsakdo živi, uspeva in prevzame vodstveno vlogo ne glede na razlike na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
- Strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025
- Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025
- Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030
- Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025
- Strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030
Pravica, da si to, kar si
V EU je diskriminacija na kakršni koli podlagi (kot so spol, rasa ali narodnost, vera ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost) prepovedana z zakonom. Vendar je to za mnoge še vedno vsakodnevna resničnost.
Da bi se zagotovilo spoštovanje temeljnih pravic enakosti in nediskriminacije, Komisija nenehno predlaga nove politike in pobude, ki so osredotočene na spodbujanje enakosti in vključevanja.
EU si prizadeva postati celina, kjer lahko vsakdo izbere svojo življenjsko pot brez nasilja na podlagi spola in stereotipov.
Na področju enakosti spolov so države EU dosegle znaten napredek, med drugim s pripravo skupne zakonodaje in vključevanjem vidikov enakosti spolov na različna področja politike.
Vendar države EU še zdaleč niso dosegle popolne enakosti spolov, napredek pa je počasen. Nasilje na podlagi spola je še vedno zelo razširjeno. Na trgu dela so ženske prekomerno zastopane v slabo plačanih sektorjih in premalo zastopane na vodilnih položajih. V povprečju na uro še vedno zaslužijo skoraj 13 % manj kot moški. Raziskave kažejo, da ženske na splošno opravijo tudi več gospodinjskih del kot moški. Glavni vzrok za te razlike so spolni stereotipi, ki vplivajo tako na ženske kot moške.
Da bi se odpravile neenakosti med spoloma, ki obstajajo še danes, je Komisija leta 2020 začela izvajati strategijo EU za enakost spolov.
Evropska unija je vodilna na področju boljšega varstva pravic lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interspolnih in queer (LGBTIQ) oseb.
Vira: mavrični zemljevid, poročilo o napredku strategije za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025.
Kljub našim prizadevanjem, da bi vsakomur omogočili, da je to, kar je, in da ljubi, kogar želi, so LGBTIQ osebe pogosto diskriminirane. Raziskava, ki jo je leta 2019 izvedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), je pokazala, da je diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti vse pogostejša. V isti raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta dve od petih vprašanih LGBTIQ oseb že doživeli nadlegovanje zaradi svoje spolne usmerjenosti.
Za odpravo tega je Komisija sprejela strategijo za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025, v kateri so obravnavani neenakosti in izzivi, s katerimi se soočajo LGBTIQ osebe, ter določene ciljno usmerjene politike.
Na celini s številnimi različnimi kulturami, tradicijami in jeziki smo „združeni v raznolikosti“.
Da pa bi EU uresničila svoj slogan in njegov pomen, se moramo nenehno boriti proti rasizmu in ksenofobnim gibanjem, med drugim z bojem proti antisemitizmu in sovraštvu do muslimanov.
Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je izvedla vrsto raziskav, ki kažejo na vztrajno visoke stopnje diskriminacije v EU.
Komisija je v ta namen sprejela akcijski načrt za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025. Z načrtom se poleg drugih ciljev
- uvajajo ukrepi in programi financiranja za boj proti rasizmu in diskriminaciji pri dostopu do trga dela, izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva, socialne zaščite in stanovanj,
- spodbuja vrsta ukrepov za obravnavanje rasnih in narodnostnih stereotipov skupaj z mediji, civilno družbo in predstavniki ljudi z manjšinskim rasnim ali narodnostnim ozadjem,
- spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje ali izravnavo prikrajšanosti, povezanih z diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti.
Akcijski načrt za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025
Večja vključenost invalidov
Kljub dosedanjemu napredku se invalidi v naši družbi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami. Cilj strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 je izboljšati življenje invalidov in jim zagotoviti, da lahko enako kot drugi uveljavljajo svoje pravice ter polno sodelujejo v družbi in gospodarstvu.
V okviru strategije je bil leta 2022 sprejet sveženj o zaposlovanju invalidov. Glede na to, da je od 42,8 milijona delovno sposobnih invalidov v EU zaposlenih le polovica, take pobude zagotavljajo smernice za delodajalce in javne organe, hkrati pa pomagajo večjemu številu invalidov pri dostopu do trga dela.
V zadnjih letih je bilo sprejetih tudi več pravil EU, da bi EU postala dostopnejša za invalide, med drugim:
- evropski akt o dostopnosti, ki zajema proizvode in storitve,
- in direktiva o spletni dostopnosti.
Druge pobude vključujejo
- evropsko kartico ugodnosti za invalide in evropsko parkirno karto za invalide,
- priporočila o dostopnih oskrbovanih stanovanjih za invalide,
- okvir za socialne storitve odličnosti za invalide (pričakovan leta 2024).
Romi so največja evropska etnična manjšina. Od skupno 10–12 milijonov jih je približno 6 milijonov državljank in državljanov ali rezidentk in rezidentov EU.
Čeprav je diskriminacija v EU prepovedana, so številni Romi še vedno žrtve predsodkov in socialne izključenosti.
Komisija je leta 2020 začela izvajati desetletni načrt za podporo enakosti, vključevanju in udeležbi romske skupnosti v EU, v katerem je določila svoje cilje do leta 2030, med katerimi so:
- zmanjšati delež Romov z izkušnjo diskriminacije za vsaj polovico,
- zmanjšati vrzel revščine med Romi in splošno populacijo za vsaj polovico,
- zmanjšati delež romskih otrok, ki obiskujejo ločene osnovne šole, za vsaj polovico v državah članicah z znatnim romskim prebivalstvom,
- zmanjšati vrzel v pričakovani življenjski dobi za vsaj polovico.
Projektna skupina za enakost
Vseh pet strategij Unije enakosti združuje ciljno usmerjene ukrepe (kot so zakonodaja o enakosti ali posebne dejavnosti ozaveščanja) in prizadevanja za vključevanje enakosti na druga področja politike.
Komisija je za lažje vključevanje enakosti na vsa področja politike ustanovila posebno projektno skupino.