Program politike za digitalno desetletje s konkretnimi cilji za leto 2030 usmerja digitalno preobrazbo Evrope:
Strokovnjaki s področja IKT: 20 milijonov in večja uravnoteženost spolov
Osnovno digitalno znanje: vsaj 80 % prebivalstva
Prevzemanje tehnologije: 75 % podjetij v EU uporablja računalništvo v oblaku, umetno inteligenco ali velepodatke
Inovatorji: podvojeno število samorogov v EU zaradi boljšega dostopa podjetij v razširitveni fazi do financiranja
Pozno uvajanje v podjetjih: več kot 90 % MSP dosega vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti
Povezljivost: gigabit za vse
Vrhunski polprevodniki: podvojitev deleža EU v globalni proizvodnji
Podatki – EDGE in računalništvo v oblaku: 10 000 podnebno nevtralnih zelo varnih robnih vozlišč
Računalništvo: prvi računalnik s kvantnim pospeškom
Ključne javne storitve: 100 % na spletu
e-Zdravje: 100 % državljanov ima spletni dostop do zdravstvene dokumentacije
Digitalna identiteta: 100 % državljanov ima dostop do digitalne identifikacije
Pot do digitalnega desetletja
Program politike za digitalno desetletje do leta 2030 določa letni cikel sodelovanja za doseganje skupnih splošnih in posamičnih ciljev. Okvir upravljanja temelji na letnem mehanizmu sodelovanja med Komisijo in državami članicami.
Mehanizem sodelovanja sestavljajo:
- strukturiran, pregleden in skupen sistem spremljanja, ki temelji na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za merjenje napredka pri doseganju vsakega od ciljev za leto 2030
- letno poročilo, v katerem Komisija oceni napredek in poda priporočila za ukrepe; prvo poročilo o stanju digitalnega desetletja je bilo objavljeno septembra 2023.
- vsaki dve leti prilagojeni strateški načrti za digitalno desetletje, v katerih države članice navedejo svoje sprejete ali načrtovane ukrepe za dosego ciljev za leto 2030
- mehanizem v podporo izvajanju večdržavnih projektov, Konzorcij evropske digitalne infrastrukture
Komisija je pripravila začrtane poti na ravni EU. V izhodiščnih začrtanih poteh je opisano, kako bo EU napredovala glede na trenutne trende, predvidene začrtane poti pa kažejo letni napredek, ki ga je treba doseči za uresničitev ciljev do leta 2030. Komisija bo na podlagi razlike med ocenjenimi trendi in idealnim napredkom lahko ugotovila, na katerih področjih so potrebna dodatna prizadevanja.
Komisija bo do leta 2026 pregledala cilje, da bi ocenila tehnološki, gospodarski in družbeni razvoj.
Večdržavni projekti
Evropska komisija bo za doseganje digitalnih ciljev pospešila in olajšala začetek izvajanja večdržavnih projektov, tj. obsežnih projektov, ki jih posamezna država članica ne bi mogla razviti sama.
Ti projekti bi lahko:
- združevali naložbe iz proračuna EU (na primer iz mehanizma za okrevanje in odpornost) ter naložbe držav članic in zasebnega sektorja
- obravnavali vrzeli pri ugotovljenih kritičnih zmogljivostih EU
- podpirali medsebojno povezan, interoperabilen in varen enotni digitalni trg
Komisija je pripravila neizčrpen seznam področij za večdržavne projekte. Ta vključuje področja naložb, kot so podatkovna infrastruktura, procesorji z majhno porabo, komunikacijska omrežja 5G, visokozmogljivostno računalništvo, varna kvantna komunikacija, javna uprava, blokovne verige, vozlišča za digitalne inovacije, digitalne spretnosti in kibernetska varnost.
Prvo poročilo o napredku pri izvajanju večdržavnih projektov je bilo objavljeno septembra 2023.
Digitalne pravice in načela
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in češki premier Petr Fiala v imenu šestmesečnega predsedstva Sveta so 15. decembra 2022 podpisali evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih.
Z deklaracijo, ki jo je Komisija predlagala januarja 2022, se je EU zavezala k zanesljivi, varni in trajnostni digitalni preobrazbi, ki v skladu s temeljnimi vrednotami in pravicami EU v središče postavlja ljudi.
Digitalne tehnologije bi morale varovati pravice ljudi, podpirati demokracijo in zagotavljati, da vsi digitalni akterji ravnajo odgovorno in varno. EU se za te vrednote zavzema po vsem svetu.
Ljudje bi morali imeti korist od pravičnega spletnega okolja, biti varni pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami, in opolnomočeni pri stikih z novimi in razvijajočimi se tehnologijami, kot je umetna inteligenca.
Digitalno okolje bi moralo biti varno in zaščiteno. Vsi uporabniki, od otrok do starejših, bi morali biti opolnomočeni in zaščiteni.
Tehnologija bi morala ljudi združevati, ne deliti. Vsakdo bi moral imeti dostop do interneta, digitalnih znanj in spretnosti, digitalnih javnih storitev in pravičnih delovnih pogojev.
Državljani in državljanke bi morali imeti možnost sodelovati v demokratičnem procesu na vseh ravneh in imeti nadzor nad svojimi podatki.
Digitalne naprave bi morale podpirati trajnostnost in zeleni prehod. Ljudje morajo poznati vpliv svojih naprav na okolje in porabo energije.
Digitalne pravice in načela, navedena v izjavi, bodo dopolnjevala obstoječe pravice, denimo tiste, ki izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah, ter zakonodajo s področja varstva podatkov in zasebnosti. Zagotovila bodo referenčni okvir za državljane o njihovih digitalnih pravicah ter smernice za države članice EU in podjetja pri stikih z novimi tehnologijami. Njihov cilj je vsem v EU pomagati, da čim bolje izkoristijo digitalno preobrazbo.
Poročilo o stanju digitalnega desetletja za leto 2023 vsebuje prvo oceno izvajanja digitalnih načel.
Komisija izvaja tudi letno raziskavo Eurobarometer za spremljanje nadaljnjih ukrepov v državah članicah. Prva taka raziskava Eurobarometer je bila objavljena junija 2023.