Program politike za digitalno desetletje s konkretnimi cilji za leto 2030 bo usmerjal digitalno preobrazbo Evrope:
Strokovnjaki s področja IKT: 20 milijonov in večja uravnoteženost spolov
Osnovno digitalno znanje: vsaj 80 % prebivalstva
Prevzemanje tehnologije: 75 % podjetij v EU uporablja računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke
Inovatorji: povečati širitev in financiranje, da bi podvojili število samorogov v EU
Pozno uvajanje v podjetjih: več kot 90 % MSP z doseženo vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti
Povezljivost: gigabit za vse
Vrhunski polprevodniki: podvojitev deleža EU v globalni proizvodnji
Podatki – EDGE in računalništvo v oblaku: 10 000 podnebno nevtralnih zelo varnih robnih vozlišč
Računalništvo: prvi računalnik s kvantnim pospeškom
Ključne javne storitve: 100 % na spletu
e-Zdravje: 100 % državljanov ima spletni dostop do zdravstvene dokumentacije
Digitalna identiteta: 80 % državljanov ima dostop do digitalne identifikacije
Komisija si bo prizadevala za uresničevanje digitalnih ambicij EU za leto 2030 prek:
- predvidenih začrtanih poti na ravni EU in nacionalni ravni s ključnimi kazalniki uspešnosti za spremljanje napredka pri doseganju digitalnih ciljev
- letnega cikla sodelovanja za spremljanje napredka in poročanje o njem
- projektov z udeležbo več držav in financiranjem iz EU, držav članic in zasebnega sektorja
Digitalne pravice in načela
Komisija je 26. januarja 2022 predlagala medinstitucionalno slovesno izjavo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje.
Digitalne tehnologije bi morale varovati pravice ljudi, podpirati demokracijo in zagotavljati, da vsi digitalni akterji ravnajo odgovorno in varno. EU te vrednote spodbuja po vsem svetu.
Ljudje bi morali imeti korist od pravičnega spletnega okolja, biti varni pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami, in opolnomočeni pri stikih z novimi in razvijajočimi se tehnologijami, kot je umetna inteligenca.
Digitalno okolje bi moralo biti varno in zaščiteno. Vsi uporabniki, od otrok do starejših, bi morali biti opolnomočeni in zaščiteni.
Tehnologija bi morala ljudi združevati, ne deliti. Vsakdo bi moral imeti dostop do interneta, digitalnih znanj in spretnosti, digitalnih javnih storitev in pravičnih delovnih pogojev.
Državljani in državljanke bi morali imeti možnost sodelovati v demokratičnem procesu na vseh ravneh in imeti nadzor nad svojimi podatki.
Digitalne naprave bi morale podpirati trajnostnost in zeleni prehod. Ljudje morajo poznati vpliv svojih naprav na okolje in porabo energije.
Digitalne pravice in načela, navedena v izjavi, bodo dopolnjevala obstoječe pravice, denimo tiste, ki izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah, ter zakonodajo s področja varstva podatkov in zasebnosti. Zagotovila bodo referenčni okvir za državljane o njihovih digitalnih pravicah ter smernice za države članice EU in podjetja pri stikih z novimi tehnologijami. Njihov cilj je vsem v EU pomagati, da čim bolje izkoristijo digitalno preobrazbo.
Predlagane pravice in načela:
- postavljanje ljudi in njihovih pravic v središče digitalne preobrazbe
- podpiranje solidarnosti in vključevanja
- zagotavljanje svobodne izbire na spletu
- spodbujanje udeležbe v digitalnem javnem prostoru
- povečanje varnosti, zaščite in vloge posameznic in posameznikov
- spodbujanje trajnostnosti digitalne prihodnosti
Komisija bo v letnem poročilu o stanju digitalnega desetletja pripravila oceno izvajanja digitalnih načel. Komisija bo izvedla tudi letno raziskavo Eurobarometer za spremljanje nadaljnjih ukrepov v državah članicah, s katero bo zbirala kvalitativne podatke na podlagi mnenja državljank in državljanov o tem, kako se digitalna načela izvajajo v državah članicah EU.
Program politike za digitalno desetletje do leta 2030 določa letni cikel sodelovanja za doseganje skupnih splošnih in posamičnih ciljev. Okvir upravljanja bo temeljil na letnem mehanizmu sodelovanja med Komisijo in državami članicami. Komisija bo najprej skupaj z državami članicami začrtala pot do vsakega cilja, države članice pa bodo nato predlagale nacionalne strateške načrte za njihovo uresničitev.
Mehanizem sodelovanja bi sestavljali:
• strukturiran, pregleden in skupen sistem spremljanja, ki temelji na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za merjenje napredka pri doseganju vsakega od ciljev za leto 2030
• letno „poročilo o stanju digitalnega desetletja“, v katerem Komisija oceni napredek in poda priporočila za ukrepe
• vsaki dve leti večletni strateški načrti za digitalno desetletje, v katerih države članice navedejo svoje sprejete ali načrtovane ukrepe za dosego ciljev za leto 2030
• mehanizem v podporo izvajanju večdržavnih projektov
Večdržavni projekti
Evropska komisija bo za doseganje digitalnih ciljev pospešila in olajšala začetek izvajanja večdržavnih projektov, tj. obsežnih projektov, ki jih posamezna država članica ne bi mogla pripraviti sama.
Ti projekti bi lahko:
- vključevali naložbe iz proračuna EU, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost, držav članic in zasebnega sektorja
- obravnavali vrzeli pri opredeljenih kritičnih zmogljivostih EU
- podpirali medsebojno povezan, interoperabilen in varen enotni digitalni trg
Komisija je opredelila začetni seznam večdržavnih projektov. Seznam vključuje področja naložb, kot so podatkovna infrastruktura, procesorji z majhno porabo, komunikacijska omrežja 5G, visokozmogljivostno računalništvo, varna kvantna komunikacija, javna uprava, blokovne verige, vozlišča za digitalne inovacije ter digitalne spretnosti in znanja.
Primer potencialnega projekta z udeležbo več držav
EU bi lahko vzpostavila mrežo centrov za varnostne operacije na podlagi umetne inteligence za predvidevanje in odkrivanje kibernetskih napadov ter odzivanje nanje na državni in evropski ravni.
Konzorcij evropske digitalne infrastrukture je nov instrument za pomoč zainteresiranim državam članicam pri pospeševanju in poenostavitvi izvajanja večdržavnih projektov.
oblikovala mednarodna partnerstva za digitalno desetletje
EU bo spodbujala na človeka osredotočeno digitalno agendo na globalni ravni ter se zavzemala za uskladitev ali zbliževanje z normami in standardi EU. Prav tako bo zagotovila varnost in odpornost digitalnih dobavnih verig ter globalne rešitve. V ta namen bo:
- določila nabor orodij za regulativno sodelovanje, krepitev zmogljivosti in spretnosti ter naložbe v mednarodno sodelovanje in raziskovalna partnerstva
- oblikovala svežnje za digitalno gospodarstvo, ki bodo financirani prek pobud EU, držav članic, zasebnih podjetij, podobno mislečih partnerjev in mednarodnih finančnih institucij
- kombinirala interne naložbe EU in instrumente zunanjega sodelovanja
- vlagala v boljšo povezanost s partnerji EU, na primer prek morebitnega sklada za digitalno povezljivost
Kaj sledi
Kot prvi korak po začetku veljavnosti programa politike bo Komisija skupaj z državami članicami oblikovala ključne kazalnike uspešnosti za merjenje napredka pri doseganju digitalnih ciljev za leto 2030. Ključni kazalniki uspešnosti bodo vključeni v izvedbeni akt, ki bo sprejet v začetku leta 2023.
Prvo letno poročilo o stanju digitalnega desetletja bo predvidoma sprejeto junija 2023. Vseboval bo začrtane poti, po katerih se bo spremljal napredek. Nato bodo države članice v devetih mesecih predstavile svoje prve nacionalne strateške časovne načrte, s čimer se bo začel cikel sodelovanja.