Močna socialna Evropa je temelj blaginje
Državljani in podjetja v EU so lahko uspešni le, če gospodarstvo deluje v njihovo korist. Močna socialna Evropa je temelj blaginje in dobrobiti ter konkurenčnega in pravičnega gospodarstva. Pri tem je ključna usposobljena in inovativna delovna sila, ki se lahko prilagodi na zeleni in digitalni prehod.
Evropska unija se v zadnjih štirih letih spopada z izzivi brez primere, ki so močno vplivala na naša delovna mesta, izobraževanje, gospodarstvo, sisteme socialnega varstva in družbeno življenje ter povečala ovire in neenakosti. EU je navkljub zaporednim socialno-gospodarskim šokom ostala odporna. Zaradi odločnega ukrepanja EU in njenih držav članic je zadržala rekordno nizke stopnje brezposelnosti ter nadaljnjo rast delovnih mest.
Gospodarstvo Evropske unije je pravično in vključujoče, ki zagotavlja priložnosti in se odziva na potrebe vseh državljanov EU.
Ko premagujemo pandemijo, pripravljamo potrebne reforme in pospešujemo dvojni zeleni in digitalni prehod, mislim, da je čas, da prilagodimo tudi pravila, povezana s socialnimi vprašanji. Pravila, ki zagotavljajo solidarnost med generacijami. Pravila, ki nagrajujejo podjetnike, ki skrbijo za svoje zaposlene. Ki se osredotočajo na delovna mesta in priložnosti. Ki enako obravnavajo znanja in spretnosti, inovacije in socialno zaščito.
Za pravičnejšo Evropo
Evropski steber socialnih pravic temelji na 20 ključnih načelih in pravicah, ki so bistvenega pomena za pravične in dobro delujoče trge dela ter sisteme socialnega. Akcijski načrt, predstavljen leta 2021, je naš vodnik za pretvorbo teh načel v konkretne ukrepe, ki bodo koristili državljanom in državljankam. Načrt se osredotoča na:
- ustvarjanje več in boljših delovnih mest,
- omogočanje ljudem, da razvijejo znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za uspeh,
- zagotavljanje enakega dostopa do priložnosti,
- boj proti revščini in oblikovanje bolj vključujoče družbe.
Da bi še naprej dosegala konkretne in trajne rezultate, ki bodo koristili vsej EU, je Komisija določila tri ključne krovne cilje za leto 2030:
Vir: Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic
Voditelji in voditeljice držav EU in vlad so se tem trem ciljem zavezali na socialnem vrhu v Portu leta 2021. Vsaka država EU je predstavila svoj nacionalni prispevek k doseganju teh ciljev.
Vlaganje v znanja in spretnosti ter izobraževanje
Čisti in digitalni prehod spodbujata nove potrebe po znanjih in spretnostih v Evropi. Čisti prehod denimo ustvarja nova delovna mesta v EU v različnih panogah, kot so vetrna in sončna energija, električna vozila in toplotne črpalke.
Delovna sila z znanji in spretnostmi, po katerih je povpraševanje, je pomembna za dolgoročno trajnostno rast in konkurenčnost.
Vir: Evropsko leto spretnosti – dejstva in številke
Kljub temu so pomanjkanje delovne sile ter vrzeli v znanju in spretnostih še vedno zaskrbljujoči. To še zlasti velja za gradbeništvo, zdravstvo, naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. Ženske so v tehnoloških poklicih in študijskih programih premalo zastopane. Med strokovnjaki in strokovnjakinjami za informacijsko tehnologijo ter diplomanti in diplomantkami s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike je namreč le petina oziroma tretjina žensk.
Da bi odpravili pomanjkanja ter podprli čisti in digitalni prehod, je bilo leto 2023 razglašeno za evropsko leto spretnosti. Z odpravljanjem vrzeli v znanjih in spretnostih v Evropski uniji ter spodbujanjem programa znanj in spretnosti za Evropo se krepi vloga delovne sile in družbe. Ljudem se tudi zagotavlja pomoč pri pridobivanju ustreznih znanj in spretnosti za kakovostna delovna mesta ter podpira podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), da odpravijo težave glede pomanjkanja znanj in spretnosti.
Najvidnejši rezultat evropskega leta spretnosti je akcijski načrt za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti, ki ga je Komisija predstavila marca 2024. V načrtu je določenih pet področij ukrepanja, ki bi jih morali sprejeti EU, države članice in socialni partnerji v kratko- do srednjeročnem obdobju.
Renata se je februarja 2019 odločila, da bo popolnoma spremenila svoje življenje. Po 13 letih na delovnem mestu brez možnosti napredovanja je zapustila službo, da bi začela novo poklicno pot: „Želela sem postati zdravstvenega delavka, vendar sem glede na to, da prihajam iz druge gospodarske panoge, mislila, da je za spremembo poklica prepozno.“
Kljub začetnim dvomom se je vpisala v program pripravništva za socialno oskrbo in oskrbo v skupnosti, ki je zagotavljal ustrezno usposabljanje za delovno mesto. Med usposabljanjem je opravila delovno prakso v bolnišnici St. James v Dublinu. Na podlagi na novo pridobljenih spretnosti in znanj je nato dobila ugodno ponudbo za zaposlitev.
Usposabljanja in vseživljenjsko učenje bi morala biti dostopna vsem v Evropi, ne glede na to, kje živijo – v mestih ali oddaljenih podeželskih krajih. Podjetja za uspešen čisti in digitalni prehod potrebujejo delavce s pravimi znanji in spretnostmi, ljudem pa je treba za uspešno življenje omogočiti dostop do pravega izobraževanja in usposabljanja.
Za izpolnitev zahtev na področju znanj in spretnostih ter izobraževanja je Komisija sprejela naslednje ukrepe:
Iskanje zaposlitvenih možnosti za mlade
Mladi imajo pogosto težave pri iskanju prve zaposlitve. EU jim pomaga pri zagotavljanju kakovostnih delovnih mest s finančno podporo in pobudami, vključno z okrepljenim programom jamstva za mlade v okviru svežnja za podpiranje zaposlovanja mladih. Od leta 2013 je približno 50 milijonov mladih v okviru programov jamstva za mlade prejelo ponudbo za zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo ter nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.
Ustvarjanje več in boljših delovnih mest
Podpora državljanom in podjetjem med pandemijo
Svetovna pandemija je močno prizadela ljudi, našo družbo in gospodarstvo. Komisija je z izrednimi gospodarskimi ukrepi in pobudami za pomoč delavcem in delodajalcem zaradi krize COVID-19 nemudoma ukrepala in mobilizirala finančna sredstva EU. Vzpostavila je evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), da bi državam članicam pomagala ohraniti delovna mesta in zaščititi podjetja ter podprla državljane pred tveganjem brezposelnosti in izgube dohodka.
Učinki instrumenta SURE:
Vir: SURE
Pobude, kot je instrument SURE, so bile bistvene za zmanjšanje negativnih gospodarskih in socialnih posledic pandemije, učinkovito zaščito približno 1,5 milijona ljudi pred brezposelnostjo v letu 2020 in krepitev odpornosti EU na krizo brez primere.
Kakšne koristi imajo državljani in podjetja od finančne podpore EU
V ospredju proračuna EU sta instrument NextGenerationEU in mehanizem za okrevanje in odpornost. Oba dokazujeta, kako poraba EU koristi celotni Evropski uniji. Sklada spodbujata pametno, trajnostno in vključujočo rast, in sicer z zagotavljanem podpore podjetništvu, konkurenčnosti in industrializaciji.
Proračunska sredstva EU pomagajo ustvarjati delovna mesta in podpirajo projekte na več področjih, vključno z zdravstvom, izobraževanjem, prometom in energetsko infrastrukturo. Programi kohezijske politike EU naj bi denimo do leta 2027 ustvarili dodatnih 1,3 milijona delovnih mest v EU. Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki je del kohezijske politike, je glavno orodje EU za vlaganje v ljudi, oblikovanje bolj socialne in vključujoče Evrope ter napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Pomaga oblikovati politike, povezane z zaposlovanjem, socialnimi zadevami, izobraževanjem in spretnostmi, po vsej EU. Poleg tega prispeva k zmanjševanju socialnih in ekonomskih razlik med državami članicami in regijami.
Finančna sredstva EU so na voljo prek različnih programov financiranja, vključno s programom InvestEU, ki spodbujajo trajnostne naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Mala podjetja in projekti lahko dostopajo do naložbenih priložnosti prek portala InvestEU. Številna podjetja po vsej Evropski uniji so že prejela finančno podporo.
Ustrezne minimalne plače v EU
Komisija se zavzema za pravično in dostojno plačo za vse delavce v EU. EU je oktobra 2022 sprejela direktivo, ki vzpostavlja okvir za zagotavljanje ustreznih minimalnih plač po vsej EU ob hkratnem spodbujanju kolektivnih pogajanj in socialnega dialoga. Zagotavljanje ustrezne plače za delo je bistveno za zagotovitev dostojnih delovnih in življenjskih pogojev za delavce in njihove družine ter za vzpostavitev pravičnih in odpornih gospodarstev ter podporo vključujoči rasti.
Izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev
Vsem, ki delajo v EU, je treba zagotoviti delavske pravice in socialne ugodnosti, do katerih so upravičeni. Komisija je decembra 2021 predlagala direktivo za izboljšanje delovnih pogojev ljudi, ki delajo prek digitalnih platform. Ti novi ukrepi bodo omogočili pravilno določiti zaposlitveni status oseb, ki delajo prek takšnih platforme, in jim zagotovili, da izkoristijo delavske pravice, do katerih so upravičeni. Poleg tega bo uporaba algoritmov pri upravljanju človeških virov regulirana in preglednejša, s čimer bodo delavci obveščeni o uporabi avtomatiziranih sistemov spremljanja in odločanja v zvezi z njihovim zaposlovanjem, delovnimi pogoji in zaslužkom.
EU se je z novimi pravili EU zavezala, da bo v tem nenehno razvijajočem se digitalnem okolju prednostno obravnavala pravičnost, odgovornost in varstvo delavskih pravic.
Evropska komisija, belgijsko predsedstvo Sveta EU in evropski socialni partnerji so 31. januarja 2024 na vrhu socialnih partnerjev v Val Duchessu podpisali izjavo, v kateri so se zavezali, da bodo okrepili socialni dialog v EU.
Skupaj si prizadevajo rešiti ključne izzive naših gospodarstev in trgov dela, pri čemer je poudarek na odpravljanju pomanjkanja delovne sile ter znanj in spretnosti. Njihove zaveze vključujejo izboljšanje delovnih pogojev, vključitev več ljudi na trg dela in olajšanje priznavanja kvalifikacij.
Zagotavljanje enakega dostopa do priložnosti
Enako plačilo ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Enako plačilo za enako delo je eno od temeljnih načel EU, odpravljanje plačne vrzeli med spoloma pa je ključni poudarek strategije za enakost spolov za obdobje 2020–2025. EU s pravili EU o preglednosti plačil krepi načelo enakega plačila za enako delo za moške in ženske.
EU prav tako podpira usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja z direktivo na tem področju, ki spodbuja enako delitev odgovornosti za oskrbo in delovnih obveznosti med ženskami in moškimi, hkrati pa zagotavlja dodatne pravice, kot so prožne ureditve dela.
Vir: Informativni pregled o novih pravicah za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Krepitev varnosti in zdravja pri delu
Zdravje in varnost pri delu je eno od področij, na katerem ima EU največji vpliv, kajti za trajnostno in zdravo delovno silo so potrebni dobri delovni pogoji. Komisija je v svojem strateškem okviru za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 prvič sprejela ambiciozen pristop „vizija nič“, da bi v celoti odpravila nesreče s smrtnim izidom pri delu. V strateškem okviru je predstavila pet predlogov za zaščito delavcev pred poklicnim rakom in drugimi hudimi boleznimi, in sicer z znatnim zmanjšanjem izpostavljenosti na delovnem mestu, denimo azbestu in svincu.
Na vrhu o varnosti in zdravju pri delu maja 2023 so potrdili učinkovitost strateškega okvira EU za zdravje in varnost. Opredelili so tudi vse bolj pereča vprašanja, ki zahtevajo dodatno obravnavo, denimo psihosocialna tveganja in duševno zdravje na delovnem mestu ter učinki podnebnih sprememb.
Izboljšanje dostopa invalidov do priložnosti
Približno 87 milijonov ljudi v EU ima določeno obliko invalidnosti. Invalidi se soočajo z bistvenimi ovirami pri izobraževanju, usposabljanju, zaposlovanju, socialni zaščiti, na stanovanjskem področju in v zvezi z zdravjem. Čeprav je EU znatno prispevala k izboljšanju dostopnosti, je potreben nadaljnji napredek. Komisija je za povečanje enakih možnosti v EU sprejela novo strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030. Ta strategija upošteva raznolikost invalidnosti in si prizadeva za opolnomočenje invalidov za polno udeležbo v družbi in gospodarstvu.
V okviru strategije je bil leta 2022 sprejet sveženj o zaposlovanju invalidov. Glede na to, da je od 42,8 milijona delovno sposobnih invalidov v EU zaposlenih le polovica, take pobude zagotavljajo smernice za delodajalce in javne organe, hkrati pa pomagajo večjemu številu invalidov pri dostopu do trga dela.
Na podlagi predloga Komisije iz septembra 2023 sta Evropski parlament in Svet dosegla dogovor o uvedbi standardizirane evropske kartice ugodnosti za invalide in izboljšanju evropske parkirne karte za invalide.
Boj proti revščini in oblikovanje bolj vključujoče družbe
Zadosten minimalni dohodek za aktivno vključevanje
Vsakdo si zasluži dostojno življenje v vseh življenjskih obdobjih. Revščina in socialna izključenost to onemogočata, zato moramo kot družba najti načine, kako ju premostiti. To pomeni, da je treba vzpostaviti trdne mreže socialne varnosti, ki zagotavljajo ustrezno dohodkovno podporo ljudem, ki jo nujno potrebujejo. Sem sodi tudi zagotavljanje učinkovitega dostopa do osnovnih storitev ter pomoč tistim, ki lahko delajo, pri iskanju zaposlitve. EU je januarja 2023 sprejela priporočilo za podporo državam članicam pri doseganju teh ciljev.
Odprava brezdomstva
Dostop do cenovno dostopnih stanovanj je čedalje večji problem v celotni EU. Evropski voditelji so 21. junija 2021 na konferenci na visoki ravni v Lizboni vzpostavili evropsko platformo za boj proti brezdomstvu in podpisali lizbonsko deklaracijo o boju proti brezdomstvu, da bi zbrali podatke in olajšali izmenjavo najboljših praks za temeljito zmanjšanje brezdomstva.
Prekinitev kroga revščine otrok
Noben otrok v Evropi ne bi smel živeti v revščini. Da bi otrokom, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, zagotovili učinkovit dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje, je EU sprejela strategijo EU o otrokovih pravicah in evropsko jamstvo za otroke.
Cilj evropskega jamstva za otroke je prekiniti krog revščine in socialne izključenosti med generacijami. Na ta način bodo države članice otrokom, ki potrebujejo pomoč, zagotovile brezplačen in učinkovit dostop do:
- predšolske vzgoje in varstva,
- izobraževanja in šolskih dejavnosti,
- vsaj enega zdravega obroka vsak šolski dan,
- zdravstvene oskrbe.
Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) podpira ranljive družine na Irskem v okviru pobude „School Stationery Kits“.
Doslej je bilo otrokom prejemnikom pomoči v hrani, prosilcem za azil (kot del mednarodnega programa za zaščito beguncev) in brezdomcem v zasilnih nastanitvenih objektih razdeljenih več kot 120 000 šolskih pisarniških potrebščin. Leta 2020 so pobudo razširili na zagotavljanje pomoči družinam iz romskih in potujočih skupnosti ter nekaterim najbolj ogroženim šolam v Dublinu.
Naslednji koraki
Čeprav je bil v zadnjih letih dosežen znaten napredek pri oblikovanju bolj socialne Evrope, naše delo še ni končano.
Komisija bo leta 2025 pregledala akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, da bi dosegla zastavljene cilje na tem področju. Pregled nam bo omogočil, da določimo prihodnje ukrepe, s katerimi bomo dosegli cilje za leto 2030 in v celoti uresničili načela iz evropskega stebra socialnih pravic.