Proračun EU
Proračun EU združuje sredstva na evropski ravni. Poleg prednostnih nalog EU financira tudi velike infrastrukturne in raziskovalne projekte. Prav tako pomaga financirati odzive na izzive, ki presegajo meje EU, kot so pandemija COVID-19, podnebne spremembe in grožnje terorizma.
Proračun EU dopolnjuje nacionalne proračune držav EU: preprečuje podvajanje prizadevanj in se uporablja, kadar je poraba denarja na ravni EU učinkovitejša kot na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.
Pri proračunu EU gre tudi za solidarnost – EU omogoča podporo manj bogatim državam članicam pri njihovem gospodarskem razvoju. Proračun EU omogoča, da EU pomaga državam EU, kadar jih prizadenejo naravne nesreče.
Solidarnost pomeni tudi podporo sosedskim ali drugim tretjim državam in pomoč za boljše življenje njihovih državljanov. Proračun EU omogoča, da EU ohrani in celo okrepi vlogo svetovne akterke ter da skupaj s svojimi državami članicami ostane vodilna donatorica razvojne in humanitarne pomoči na svetu.
Spopadanje s krizo zaradi COVID-19
Evropska komisija je sprejela vrsto ukrepov za odziv na krizo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, kot so:
- zagotovitev posojil v višini do 100 milijard evrov za kratkoročne programe zaposlovanja v okviru programa SURE;
- vzpostavitev naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) in naložbene pobude v odziv na koronavirus plus (CRII+), da se državam EU omogoči, da uporabijo sredstva kohezijske politike za podporo sektorjem, ki so zaradi pandemije najbolj ogroženi;
- podpis pogodb s šestimi farmacevtskimi družbami, da se ljudem zagotovi dostop do cepiv proti COVID-19;
- mobilizacija 2,7 milijarde evrov v okviru instrumenta za nujno pomoč državam EU za zmanjšanje takojšnjih finančnih stroškov zaradi pandemije;
- zagotovitev do 806,9 milijard evrov v tekočih cenah v okviru sklada za okrevanje NextGenerationEU za pomoč pri bolj zelenem, bolj digitalnem in trajnejšem okrevanju.
Odziv EU na pandemijo COVID-19
Vsakdo ima koristi od proračuna EU
Pri proračunu EU ni šlo nikoli za dajanje in prejemanje. Vedno je šlo za združevanje sredstev, združevanje moči pri spoprijemanju s skupnimi izzivi in ustvarjanje dodane vrednosti EU. Vedno je šlo za pomoč Evropejcem, da bi lahko bolje živeli.
Navedbe o tem, koliko posamezna država EU črpa iz proračuna, v primerjavi s tem, koliko prispeva, so zato pomanjkljive. V teh navedbah niso upoštevane koristi, ki jih imajo države članice od enotnega trga. Prav tako te navedbe ne vsebujejo ocene poslovnih priložnosti, ki jih ustvarja kohezijska politika – glavna naložbena politika EU – za podjetja iz vse Unije. EU znatno prispeva h gospodarstvom držav članic, kar se v teh izračunih nikjer ne upošteva.
Glede na nedavne podatke, zbrane leta 2019, so koristi držav članic od enotnega trga presegle šestkratnik njihovih prispevkov. To pomeni donosnost naložb v razmerju 1:6. Razmerje med prejemki in prispevki se med državami EU razlikuje, nekatere države članice pa imajo še celo večje koristi. To pa zato, ker enotni trg omogoča dostop do 450 milijonov strank in ustvarja priložnosti, ki jih nobena država EU ne more ponuditi sama.
V nadaljevanju je navedenih več primerov sprememb, ki jih je proračun EU prinesel do zdaj in ki jih prinaša v obdobju 2021–2027.
Povečanje raziskav in inovacij
Raziskave in inovacije so ključnega pomena za sprostitev rasti v prihodnosti. Raziskovalni program Obzorje Evropa bo še naprej zagotavljal dragoceno podporo vrhunskim raziskovalcem in inovatorjem za zagotovitev zelene, zdrave in odporne Evrope.
Cilj evropskih misij je, na primer, da do leta 2030 rešimo 3 milijone življenj pred rakavimi boleznimi, ustvarimo 100 podnebno nevtralnih mest, zdrave oceane, morja in celinske vode, zdrava tla in hrano ter regije, odporne proti podnebnim spremembam.
Naložbeni načrt za Evropo
Od leta 2015 je Evropski sklad za strateške naložbe:
- podprl več kot 8,5 milijona delovnih mest;
- zagotovil pomoč pri zagotavljanju energije iz obnovljivih virov 10 milijonom gospodinjstev;
- pomagal zagotoviti hitri internet za 15 milijonov gospodinjstev.
V obdobju 2021–2027 bo naslednik naložbenega načrta za Evropo InvestEU še naprej podpiral naložbe v Evropi.
Regionalni razvoj
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) bo:
- zagotovil financiranje izboljšanih zdravstvenih storitev v EU;
- podpiral naložbe v mala podjetja;
- pomagal pri zmanjševanju neenakosti med evropskimi regijami;
- spodbujal trajnostni razvoj;
- izboljšal dostop do novih trgov za blago, storitve in naložbe;
- zagotovil možnosti za javna naročila na področju infrastrukture, informacijske tehnologije, raziskav in razvoja.
EU regional and urban development
Kmetijstvo in okolje
V obdobju 2021–2027:
- si bo skupna kmetijska politika (SKP) prizadevala za zagotovitev dostopa do varne, visokokakovostne, cenovno dostopne, hranljive in raznolike hrane ter podprla prehod na popolnoma trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja;
- bodo v okviru programa LIFE financirani projekti za izboljšanje kakovosti zraka ter ohranitev trenutno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst;
- bo novi Sklad za pravični prehod podpiral prehod na podnebno nevtralnost z zmanjšanjem vpliva prehoda v najbolj prizadetih regijah.
Boj proti terorizmu
V okviru proračuna EU bo okrepljen Sklad za notranjo varnost , da bo pomagal izboljšati zmogljivosti EU za spopadanje z varnostnimi grožnjami z:
- izmenjavo informacij;
- izvajanjem skupnih ocen tveganja in preiskav;
- uporabo skupnih tehnologij in združevanjem moči za obravnavanje skupnih groženj.
Poleg tega bo Evropski obrambni sklad še naprej spodbujal sodelovanje na področju obrambe med industrijami ne glede na njihov obseg.
Spoprijemanje z izzivom migracij
Nekatere države EU so bolj izpostavljene posebnim migracijskim pritiskom kot druge. V obdobju 2021–2027 se za namene zaščite azilnega sistema EU povečuje podpora za krepitev zunanjih meja EU. Države bodo prejele tudi več sredstev EU za pomoč pri boljšem upravljanju migracij v EU, na primer prek Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex).