Evropska komisija je v okviru posodobitve industrijske strategije izvedla poglobljene preglede številnih področij, ki so strateškega pomena za Evropo. V pregledih je obravnavala implikacije morebitnih strateških odvisnosti, njihov učinek in relevantne odzive politike nanje (ki ponekod že potekajo). Pregledi niso izčrpna analiza vseh možnih strateških odvisnosti EU, temveč predstavljajo zgolj prvo fazo ocenjevanja na številnih najpomembnejših področjih.
Kovine in minerali so del našega vsakdana. S prehodom evropske industrije na podnebno nevtralnost obstaja možnost, da bo odvisnost od fosilnih goriv nadomestila odvisnost od neenergetskih surovin. Dostop do virov je bistvenega pomena za celotno industrijo EU in za Evropo, da uresniči cilje zelenega dogovora in izpelje digitalno preobrazbo gospodarstva EU.
EU ne proizvaja vseh surovin, potrebnih za zadovoljitev našega potreb, zato se industrija EU sooča s svetovno konkurenco pri dostopu do surovin.
Komisija je leta 2020 na seznam kritičnih surovin vključila 30 kritičnih surovin. To so surovine, ki so gospodarsko zelo pomembne in pri katerih je tveganje pri oskrbi veliko.
Redke zemlje se uporabljajo za proizvodnjo magnetov v električnih avtomobilih in omogočajo delovanje vetrnih turbin.
Galij in indij sta del tehnologije svetlečih diod (LED) v svetilkah.
Silicijeva kovina se uporablja v polprevodnikih.
Vodikove gorivne celice in elektrolizatorji vsebujejo platinske kovine.
Številni strateški sektorji in tehnologije so odvisni od dostopa do kritičnih surovin
Svetovna oskrba z nekaterimi surovinami je skoncentrirana v posameznih državah.
- Kitajska zagotavlja 98 % oskrbe EU z redkimi zemeljskimi elementi
- Turčija zagotavlja 98 % oskrbe EU z boratom
- Južna Afrika izpolnjuje 71 % potreb EU po platini
- EU se za oskrbo s hafnijem in stroncijem zanaša na posamezna podjetja
Za več kot 70 % svetovne proizvodnje kobalta, elementov redke zemlje in volframa veljajo omejitve izvoza.
Povpraševanje po ključnih surovinah za uporabo v obnovljivih virih energije in električni mobilnosti se bo od leta 2030 do leta 2050 večkrat povečalo
EU je v akcijskem načrtu za kritične surovine 2020 določila različne ukrepe za podporo razvoju odporne dobavne verige surovin. Za doseganje zanesljive oskrbe z viri so potrebni naslednji ukrepi: diverzifikacija oskrbe iz primarnih in sekundarnih virov, zmanjšanje odvisnosti ter izboljšanje učinkovite rabe virov in krožnosti, vključno s trajnostno zasnovo izdelkov. Med ključnimi ukrepi Komisije so:
Evropsko zavezništvo za surovine
Zavezništvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2020, si prizadeva za vzpostavitev odporne dobavne verige surovin s posebnim poudarkom na kovinah redke zemlje, ki se uporabljajo v magnetih in motorjih. Zavezništvo je v ta namen že opredelilo naložbene projekte držav članic in industrije v podporo povečanju pridobivanja kovin redkih zemelj iz uporabljenih magnetov v EU.
Drugi ukrepi v podporo projektom na področju surovin
- Dva pomembna projekta skupnega evropskega interesa v vrednostni verigi baterij
- Naložbene priložnosti v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost
- 300 milijonov evrov za raziskave in inovacije na področju surovin v okviru programa Obzorje Evropa
- Strateška mednarodna partnerstva za zagotovitev raznolike in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami
- Podpora poslovnemu modelu „proizvoda kot storitve“ za spodbujanje recikliranja in ponovne uporabe surovin
- Sledenje surovin s pomočjo tehnologije, usklajene podatkovne zahteve
- Izboljšanje postopka izdajanja dovoljenj za zagotovitev predvidljivosti in ohranitev visokih okoljskih standardov
- Razvoj načel za trajnostne surovine v EU
Zdravila so ključnega pomena za družbo, saj zagotavljajo terapevtske možnosti za diagnosticiranje, zdravljenje in preprečevanje bolezni ter so pomembna pri odpravljanju groženj za javno zdravje, vključno s covidom-19 in možnostjo razvoja prihodnjih pandemij. Državljanom je zato treba zagotoviti dostop do varnih, učinkovitih in visokokakovostnih zdravil po dostopnih cenah. Naša analiza kljub temu kaže, da je EU pri številnih materialih in izdelkih v zdravstvenem ekosistemu odvisna od tujih dobavnih verig.
Zaradi svoje kompleksnosti se farmacevtske dobavne verige spopadajo z morebitnimi motnjami v dobavni verigi znotraj in zunaj EU. Motnje lahko vključujejo trgovinske spore, kibernetske napade, neusklajeno kopičenje zalog, izvozne omejitve, motnje v logistiki, zaprtje lokacij ali nesreče na kraju samem ter neupoštevanje načel neskladnosti z dobrimi proizvodnimi praksami.
Farmacevtska dobavna veriga je ena najbolj integriranih dobavnih verig na svetu. Zlasti je močna regionalna koncentracija v proizvodnji generičnih aktivnih farmacevtskih učinkovin. Poleg tega se povečuje tudi koncentracija generičnih aktivnih farmacevtskih učinkovin, ki jih proizvajajo v Indiji in na Kitajskem.
Delež svetovne proizvodne vrednosti generičnih aktivnih farmacevtskih učinkovin (2015)
- 66 % v azijsko-pacifiški regiji (Indija in Kitajska)
- 24 % v EU
- 3 % v Severni Ameriki
- 7 % drugod po svetu
EU ima sicer obsežne proizvodne zmogljivosti, vendar ni povsem jasno, v kolikšni meri se EU zanaša na zmogljivosti v tretjih državah v smislu postopkov in vložkov, potrebnih za proizvodnjo aktivnih farmacevtskih učinkovin. Treba bi bilo določiti ključne proizvode, ki so pomembni z vidika javnega zdravja in za katere EU nima zadostnih zmogljivosti za proizvodnjo. Komisija je v ta namen sprejela naslednjo pobudo:
Strukturirani dialog o zanesljivosti dobave zdravil
Evropska komisija je v skladu z evropsko strategijo za zdravila začela strukturni dialog z ustreznimi javnimi in zasebnimi akterji iz farmacevtske dobavne verige, da bi lahko:
- bolje razumela ranljivosti in morebitne odvisnosti
- sprejela ukrepe za krepitev odpornosti farmacevtskih dobavnih verig in zagotovila zanesljivo oskrbo pacientov z zdravili v EU
Baterije so ključnega pomena za zeleno in digitalno preobrazbo EU ter za uresničitev cilja evropskega zelenega dogovora, da bi EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Podjetjem tudi omogočajo, da postanejo vodilna v svetu na področju čistih izdelkov in tehnologij Litij-ionski akumulatorji so zlasti pomembni za proizvodnjo električnih vozil, saj jih vse pogosteje uporabljajo za shranjevanje energije in druge industrijske namene, kot so stroji, električna orodja ali viličarji.
Čeprav obstajajo različne tehnologije baterij, je Li-ion zaradi svoje večje učinkovitosti ključni sestavni del za številne vrste baterij in akumulatorjev v primerjavi z drugimi uveljavljenimi in starejšimi tehnologijami.
Svetovne proizvodne zmogljivosti litij-ionskih baterijskih celic leta 2018
Dejavniki za povečanje proizvodnih zmogljivosti
|
Litij-ionske baterije zdaj omogočajo 300 % večje shranjevanje energije kot leta 1991. | Nižji stroški (1100 USD/kWh leta 2010 -> 156 USD/kWh leta 2019) |
|---|---|---|
 |
Svetovno povpraševanje naj bi se z 90 gigavatnih ur (GWh) v letu 2016 do leta 2040 povečalo na 4 000 GWh | Evropsko povpraševanje naj bi do leta 2028 doseglo 400 GWh |
Ključna vprašanja
EU proizvede le 1 % surovin za baterije in akumulatorje. Če želi EU pokriti potrebe sektorjev mobilnosti in skladiščenja energije, potrebuje:
- 7 do 18-krat več litija do leta 2030
- 2 do 5-krat več kobalta do leta 2030
- 16 do 57-krat več litija do leta 2050
- 3 do 15-krat več kobalta do leta 2050
- 84 % predelanih materialov in sestavnih delov izvira iz Azije
- 8–9 % predelanih materialov in sestavnih delov izvira iz EU
- Načrtovanih več naložb v materiale za proizvodnjo baterij v EU, vendar so potrebne še dodatne
Glede na pomen litij-ionskih baterij je Komisija sprejela strateški akcijski načrt za razvoj evropske vrednostne verige. Evropska unija v zadnjih letih spodbuja velike javne in zasebne naložbe, in sicer v okviru naslednjih pobud:
Evropsko zavezništvo za baterije
Evropsko zavezništvo za baterije, ustanovljeno leta 2017, podpira razvoj inovativne, konkurenčne in trajnostne vrednostne verige baterij v Evropi. Zlasti pomaga pri odpravljanju pomanjkanja zmogljivosti proizvodnje baterij v EU. Pričakovani rezultati:
- do leta 2025 zgraditi vsaj 15 gigatovarn v EU
- dobava baterijskih celic do leta 2025 za napajanje 6 milijonov električnih avtomobilov (360 GWh)
Evropa bi lahko do leta 2024 postala druga največja proizvajalka i litij-ionskih baterijskih celic. Delež EU v svetovni proizvodni zmogljivosti se lahko poveča na 14,7 % do leta 2024 in 16,6 % do leta 2029 v primerjavi s 5,9 % v letu 2019.
Skupne naložbe
 Električna mobilnost |
Samo v letu 2019 so naložbe v evropsko vrednostno verigo električne mobilnosti znašale 60 milijard evrov, večinoma iz zasebnih virov |
= 3,5-krat toliko kot Kitajska |
 Raziskave |
Približno 270 milijonov evrov iz raziskovalnih programov EU v obdobju 2019–2020 |
Predlaga se 925 milijonov evrov za novo evropsko partnerstvo za vrednostno verigo industrijske baterije v okviru programa Obzorje Evropa |
 Pomembni projekti skupnega evropskega interesa |
Prvi del nepovratnih sredstev za pomembne projekte skupnega evropskega interesa: 3,2 milijarde evrov državne pomoči, ki naj bi po pričakovanjih pritegnila nadaljnjih 5 milijard evrov naložb zasebnega sektorja |
Drugi del nepovratnih sredstev za pomembne projekte skupnega evropskega interesa: 2,9 milijarde evrov državne pomoči in predvidoma dodatnih 5 milijard evrov naložb zasebnega sektorja |
Druge tekoče pobude
- Novi zakonodajni okvir za baterije naj bi začel veljati leta 2022
- Krepitev odpornosti vrednostnih verig EU za kritične surovine
- Zagotavljanje učinkovitega izvajanja financiranja raziskav na področju baterij v okviru programa Obzorje Evropa
- Razvoj evropske kvalificirane delovne sile na področju baterij
Obnovljivi ali nizkoogljični vodik bo ključen za reševanje najpomembnejših izzivov, povezanih z razogljičenjem in konkurenčnostjo industrije EU. EU je vodilna v tehnologiji na področju številnih tehnologij čistega vodika – polovica proizvajalcev elektrolizatorjev je iz Evrope. Vendar je EU odvisna od uvoza surovin za ključne sestavne dele in od oskrbe z energijo iz obnovljivih virov.
Vodik se uporablja v številnih ekosistemih, kot so kemična in rafinerijska industrija, pa tudi na področju mobilnosti, shranjevanja energije in ogrevanja. Ima visoko energijsko vsebnost na enoto mase, zaradi česar je na primer primeren za promet težkih vozil. Vendar je za pridobivanje vodika potrebno veliko energije – bodisi iz zemeljskega plina bodisi z elektrolizo vode.
Ciljno povečanje zmogljivosti elektrolizatorjev iz obnovljivih virov
Pot k evropskemu vodikovemu ekosistemu korak za korakom
- Danes–2024
Podprli bomo postavitev elektroliznih obratov za obnovljivi vodik z močjo najmanj 6 GW v EU in proizvodnjo do 1 milijona ton obnovljivega vodika.
- 2025–2030
Vodik mora postati sestavni del našega povezanega energetskega sistema z elektroliznimi obrati za obnovljivi vodik z močjo najmanj 40 GW in proizvodnjo do 10 milijonov ton obnovljivega vodika v EU.
- 2030
Od leta 2030 se bo obnovljivi vodik množično uporabljal v vseh sektorjih, ki jih je težko razogljičiti.
Za razogljičenje glavnih panog (npr. jekla, kemikalij ali težkega prometa) je potrebna obsežna in zanesljiva oskrba s čistim vodikom. Pomanjkanje zadostnih dobav obnovljivega in nizkoogljičnega vodika v kratkoročnem obdobju ter pomanjkanje infrastrukture lahko odložita naložbene odločitve nižje v prodajni verigi.
- Priključitev dodatnih 80 do 120 GW zmogljivosti za proizvodnjo sončne in vetrne energije za zagotovitev potrebne električne energije do leta 2030
EU je odvisna od uvoza surovin za ključne sestavne dele (kot so elektrolizatorji in gorivne celice), ki so potrebni za ekonomijo vodika.
- Za proizvodnjo gorivnih celic, elektrolizatorjev in tehnologij za shranjevanje vodika je potrebnih približno 30 različnih surovin. 13 od teh je kritičnih surovin.
- Evropsko zavezništvo za čisti vodik. Komisija je, kakor je napovedala v industrijski strategiji iz marca 2020, oblikovala evropsko zavezništvo za čisti vodik. Trenutno pripravlja naložbeni načrt in nabor projektov za izvedbo strategije EU za vodik.
- Financiranje EU. K razvoju vrednostne verige za čisti vodik lahko prispeva več programov, kot so prihodnje partnerstvo za čisti vodik v okviru programa Obzorje Evropa, sklad za inovacije, instrument za povezovanje Evrope, Evropski sklad za regionalni razvoj in Sklad za pravični prehod.
- Pomembni projekti skupnega evropskega interesa. Trenutno potekajo razprave, v katerih sodeluje več držav članic, o zasnovi enega ali več potencialnih projektov skupnega evropskega interesa.
- Sodelovanje s tretjimi državami. Za oblikovanje svetovnega, na pravilih temelječega trga za vodik, bo bistveno globalno sodelovanje na področju raziskav in razvoja, standardov in opredelitev čistega vodika.
- Odvisnosti. Izvajajo se ukrepi na področju surovin v okviru akcijskega načrta za surovine in evropskega zavezništva za surovine, da bi omejili odvisnost od gorivnih celic in elektrolizatorjev.
Polprevodniki napajajo pametne naprave in storitve, ki jih uporabljamo vsak dan. Ključnim industrijskim panogam zagotavlja inovacije in konkurenčnost na svetovni ravni ter evropski industriji omogočajo oblikovanje in proizvodnjo najzmogljivejših procesorjev. Vendar omejene proizvodne zmogljivosti, visoki vstopni stroški in pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev ogrožajo EU, da v celoti izkoristi priložnosti, ki jih ponuja digitalna preobrazba.
Nedavno pomanjkanje polprevodnikov, ki je prizadelo avtomobilsko industrijo, izpostavlja izzive, s katerimi se spopada EU. Polprevodniški čipi so osnovni sestavni deli vseh digitalnih proizvodov in storitev. Vgrajeni so v avtomobile, letala, medicinsko opremo, mobilne telefone, omrežja in superračunalnike.
Ključna vprašanja
Oblikovanje in razvoj najsodobnejših čipov lahko stane do 1 milijarde evrov. Najsodobnejša tovarna za proizvodnjo procesorjev zahteva naložbe v višini do 20 milijard evrov. Leta 2020 sta samo dva proizvajalca, TSMC (Tajvan) in Samsung (Južna Koreja), proizvajala najzmogljivejše čipe.
Geopolitične napetosti in pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev škodujejo konkurenci na tem področju. Za razvoj in izdelavo čipov vse pogosteje namenjajo ogromne subvencije.
Delež EU v svetovnih prihodkih je približno 10 %, v računalniškem in komunikacijskem segmentu pa približno 6 %.
- Krepitev tehnologij. Skupni evropski ukrepi in pobude se morajo osredotočiti na obnovo zmogljivosti za procesorje in polprevodniške tehnologije, ki so ključnega pomena za zagotovitev zmogljive in energijsko učinkovite obdelave podatkov, komunikacije, infrastrukture in številnih aplikacij umetne inteligence.
- Skupna evropska prizadevanja. Decembra 2020 so številne države članice v skupni izjavi poudarile, da bodo sodelovale pri krepitvi ekosistema in širjenju industrijske prisotnosti v dobavni verigi.
- Zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije. Komisija pripravlja oblikovanje zavezništva, v katerem želi združiti različne deležnike. Zavezništvo bo pomagalo doseči ključne cilje politike EU na področju mikroelektronike.
- Mehanizem za okrevanje in odpornost. Polprevodniki spadajo med področja, predvidena za naložbe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu s pravili EU o državni pomoči. 20 % evropskih načrtov za okrevanje in odpornost se mora osredotočati na digitalni prehod.
- Regulativni okvir. Prevzem podjetij, ki so prejela finančno podporo EU in držav članic, je vplival na sektor. Uredba EU o pregledu neposrednih tujih naložb omogoča oceno tveganj tujih naložb za varnost in javni red. Nova uredba o tujih subvencijah, ki izkrivljajo enotni trg, predlaga oblikovanje novega orodja za oceno izkrivljanj, ki jih povzročajo državne subvencije in vplivajo na enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu.
- Odpornost dobavne verige. Skladna kombinacija industrijskih, raziskovalnih in trgovinskih politik lahko olajša proces diverzifikacije alternativnih virov oskrbe in okrepi obstoječe dobavne verige v okviru partnerstev in sodelovanja s svetovnimi partnerji.
Podatki postajajo strateško sredstvo organizacij. Tehnologije računalništva v oblaku omogočajo delovanje tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari in omrežja 5G/6G. Predstavljajo strateško ključno omogočitveno tehnologijo za zeleno in digitalno prihodnost industrije EU in javnega sektorja. Evropa ima v naslednjem desetletju edinstveno tržno priložnost, da okrepi tehnologije obdelave podatkov in izkoristi prihajajoče spremembe, zlasti na področju računalništva na robu.
Tehnologije v oblaku omogočajo prožno in cenejše shranjevanje in obdelavo podatkov na zahtevo. Delujejo v centraliziranih podatkovnih centrih, porazdeljenih zmogljivostih ali na povezanih napravah blizu uporabnikom (računalništvo na robu). Številne storitve, ki jih podjetja, javna uprava in državljani uporabljajo vsak dan, temeljijo na računalništvu v oblaku.
Možnosti za avtonomnost EU
vseh pridobljenih podatkov naj bi se do leta 2025 obdelovalo na robu – trenutno ni prevladujočih tržnih akterjev
močna rast v sektorju storitev programske opreme je odlična priložnost za evropske ponudnike, da izkoristijo svoje izhodišče
omrežja 5G in računalništvo v več oblakih predstavljajo dodatno priložnost
Kljub določeni rasti v zadnjih letih je uporaba storitev v oblaku v EU še vedno nizka. Čeprav se je uporaba od leta 2018 povečala, je po podatkih Eurostata storitve v oblaku leta 2020 uporabljalo le 36 % podjetij v EU, večinoma za enostavne storitve, kot sta elektronska pošta in shranjevanje datotek.
Največji ponudnik storitev računalništva v oblaku s sedežem v EU ustvari manj kot 1 % skupnih prihodkov na evropskem trgu. Za primerjavo: štiri vodilna svetovna podjetja (Amazon Web Services, Microsoft Azure, Google Cloud in Alibaba Cloud) bodo leta 2021 ustvarila več kot 80 % svetovnih prihodkov. Tržni položaj in velikost teh gigantskih družb omejujeta vstop na trg drugih konkurentov in preprečujeta krepitev vodilne vloge Evrope.
To stanje še poslabšuje ocenjena naložbena vrzel v višini 11 milijard evrov letno, kolikor znaša razlika v naložbah med ZDA in Kitajsko ter EU na področju računalništva v oblaku.
Uporabniki računalništva v oblaku imajo v praksi zelo omejeno možnost zamenjave ponudnika storitev v oblaku ali je sploh nimajo. Izražajo tudi zaskrbljenost glede uporabe tujih storitev v oblaku ter varstva osebnih podatkov, kibernetske varnosti in veljavne zakonodaje.
- Novo zavezništvo za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku. Komisija pripravlja zavezništvo, ki bo združevalo najrazličnejše deležnike in pomagalo okrepiti industrijski položaj Evrope na svetovnem trgu računalništva v oblaku in računalništva na robu, zlasti z obravnavanjem trenda večjega širjenja in decentralizacije zmogljivosti obdelave podatkov ter potrebe po omogočanju zveznega ekosistema v oblaku, nevezanega na prodajalca.
- Naložbe EU v evropsko zvezo za računalništvo v oblaku. Želimo sovlagati v evropske podatkovne prostore in evropsko zvezo za računalništvo v oblaku v obdobju 2021–2027. Naložbe EU se bodo usmerjale prek programa za digitalno Evropo, instrumenta za povezovanje Evrope 2 in programa Obzorje Evropa.
- Zasebna in nacionalna sovlaganja. Države članice so oktobra 2020 podpisale skupno izjavo in se dogovorile, da bodo sodelovale pri nadgradnji obstoječih zmogljivosti, oblikovanju naslednje generacije ponudbe v oblaku in spodbujanju uporabe storitev v oblaku po vsej EU. Instrument za okrevanje in odpornost (kot del instrumenta NextGenerationEU) bo pomemben kanal za naložbe držav članic.
- Pomembni projekt skupnega evropskega interesa. Številne države članice so začelo postopek za skupno pripravo pomembnega projekta skupnega evropskega interesa s poudarkom na infrastrukturi in storitvah v oblaku in na robu naslednje generacije.