Komisija je 10. marca 2020 postavila temelje za industrijsko strategijo, ki podpira dvojni prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo. Dan po predstavitvi nove industrijske strategije je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVID-19.
Komisija je 11. maja 2021 posodobila industrijsko strategijo EU, da bi se pri njenih industrijskih ambicijah v celoti upoštevale nove okoliščine po krizi zaradi COVID-19 ter da bi spodbudila preobrazbo v bolj trajnostno, digitalno, odporno in svetovno konkurenčno gospodarstvo. Ta posodobitev ne nadomešča industrijske strategije iz leta 2020 niti ne dopolnjuje postopkov, ki jih je slednja začela – velik del tega dela še poteka, zanj pa so potrebna posebna prizadevanja. Gre za ciljno usmerjeno posodobitev s poudarkom na dodatnih ukrepih, ki so potrebni, in izkušnjah, ki bi jih bilo treba upoštevati.
Pri vseh ukrepih v okviru te strategije je treba upoštevati, da so mala in srednje velika podjetja (MSP) glavna gonilna sila inovacij v različnih ekosistemih. Pri tem se na horizontalni ravni namenja vedno večja pozornost regulativnemu bremenu za MSP. Novi ukrepi bodo močno koristili MSP in zagonskim podjetjem – bodisi zaradi okrepljenega enotnega trga in manjše odvisnosti od oskrbe bodisi zaradi hitrejšega zelenega in digitalnega prehoda. Strategija vključuje tudi nekatere ukrepe, namenjene MSP, kot so večja odpornost, odprava zamud pri plačilih in podpora plačilni sposobnosti.
Spoznanja, pridobljena med krizo zaradi pandemije COVID-19
Kriza zaradi pandemije COVID-19 je močno prizadela gospodarstvo EU, vendar je njen učinek glede na ekosisteme in velikost podjetij različen. Kriza je razkrila soodvisnost globalnih vrednostnih verig in opozorila na pomen globalno povezanega in dobro delujočega enotnega trga.
Čeprav je učinek krize na ekosisteme in podjetja različen, je kriza izpostavila naslednja ključna vprašanja:
- meje, ki omejujejo prosti pretok oseb, blaga in storitev
- prekinjene svetovne dobavne verige, ki vplivajo na razpoložljivost osnovnih proizvodov
- motnje v povpraševanju
Za reševanje teh vprašanj nova industrijska strategija predlaga nove ukrepe, ki bodo upoštevali izkušnje, pridobljene med krizo, in ohranili naložbe. Strategija se zlasti osredotoča na naslednja področja:
Krepitev odpornosti enotnega trga
Podpiranje odprte strateške avtonomije Evrope z obravnavanjem odvisnosti
Podpiranje gospodarske upravičenosti dvojnega prehoda
Odpornost enotnega trga
Enotni trg je najpomembnejši dosežek EU, saj evropskim podjetjem zagotavlja zanesljivost, obseg in globalno odskočno desko. Vendar je pandemija COVID-19 vplivala na možnosti, ki jih ponuja enotni trg. Zaradi zaprtih meja so bili prizadeti podjetja in državljani, motena je bila oskrba, prišlo je do pomanjkanja predvidljivosti.
Komisija je predlagala naslednje rešitve:
Instrument enotnega trga za izredne razmere: zagotoviti strukturno rešitev, da se omogočita razpoložljivost in prosti pretok oseb, blaga in storitev v okviru morebitnih prihodnjih kriz
Poglobitev enotnega trga: preučiti možnost uskladitve standardov za ključne poslovne storitve ter krepiti digitalizacijo nadzora trga in drugih ciljno usmerjenih ukrepov za MSP
Spremljanje enotnega trga: letna analiza stanja enotnega trga, tudi 14 industrijskih ekosistemov
14 industrijskih ekosistemov: letalsko-vesoljska in obrambna industrija, agroživilski sektor, gradbeništvo, kulturni in ustvarjalni sektorji, digitalna, elektronska, energetsko intenzivna industrija, energija iz obnovljivih virov, zdravstvo, mobilnost – promet – avtomobilska industrija, lokalno, socialno gospodarstvo in civilna varnost, prodaja na drobno, tekstilna industrija in turizem
Odprtost za trgovino in naložbe je za EU, ki je velika uvoznica in izvoznica, prednost ter vir rasti in odpornosti, vendar je pandemija COVID-19 povzročila motnje v svetovni dobavni verigi in pomanjkanje nekaterih kritičnih proizvodov v Evropi. Zato moramo še izboljšati odprto strateško avtonomijo EU na ključnih področjih, kakor je določeno v industrijski strategiji EU iz leta 2020.
Komisija zato predlaga:
Raznolika mednarodna partnerstva: zagotoviti, da bodo trgovina in naložbe še naprej igrale ključno vlogo pri krepitvi naše gospodarske odpornosti.
Industrijska zavezništva so prav tako lahko ustrezno orodje za pospeševanje dejavnosti, ki se sicer ne bi razvile, kadar prispevajo k privabljanju zasebnih vlagateljev k razpravi o novih poslovnih partnerstvih in modelih na odprt in pregleden način, ki je v celoti skladen s pravili konkurence, ter kadar imajo potencial za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Zavezništva zagotavljajo široko in odprto platformo ter bodo posebej osredotočena na vključevanje zagonskih podjetij in MSP. Komisija pripravlja zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije ter zavezništvo za industrijske podatke, najsodobnejše tehnologije in računalništvo v oblaku, razmišlja pa tudi o pripravi zavezništva za vesoljske nosilne rakete in zavezništva za brezemisijsko letalstvo.
Spremljanje strateških odvisnosti: objava prvega poročila z analizo strateških odvisnosti EU. V poročilu je opredeljenih 137 proizvodov v občutljivih ekosistemih, pri katerih je EU močno odvisna od tujih virov.
Analiza strateških odvisnosti
- 137 proizvodov v občutljivih ekosistemih, pri katerih je EU močno odvisna od tujih dobaviteljev, od skupno 5 200 analiziranih proizvodov.
- Ti proizvodi predstavljajo 6 % vrednosti vseh uvoženih proizvodov v Evropi.
- Več kot polovica uvoza teh proizvodov izvira iz Kitajske, sledita ji Vietnam in Brazilija.
- 34 proizvodov je bolj ranljivih, z majhnim potencialom za diverzifikacijo in nadomestitev s proizvodnjo EU. Med njimi so različne surovine in kemikalije, ki se uporabljajo v energetsko intenzivnih panogah in zdravstvu.
- Ti proizvodi predstavljajo 0,6 % vrednosti vseh uvoženih proizvodov v Evropi.
Poročilo vsebuje tudi poglobljeno analizo šestih strateških področij, na katerih je EU odvisna: surovine, baterije, aktivne farmacevtske sestavine, vodik, polprevodniki, tehnologije računalništva oblaku in najsodobnejše tehnologije:
- surovine
- baterije
- aktivne farmacevtske sestavine
- vodik
- polprevodniki
- računalništvo v oblaku in najsodobnejše tehnologije
Pospešitev dvojnega prehoda
Industrijska strategija iz leta 2020 je vsebovala seznam ukrepov za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu industrije EU, od katerih so bili številni že sprejeti ali uvedeni. Vendar je pandemija močno vplivala na hitrost in obseg te preobrazbe. Podjetja, ki si prizadevajo za trajnostnost in digitalizacijo, bodo bolj verjetno med vodilnimi v prihodnosti.
Komisija je za pospešitev dvojnega prehoda predlagala:
Poti prehodaSoustvarjanje poti prehoda v partnerstvu z industrijo in deležniki za opredelitev ukrepov za uresničevanje dvojnega prehoda, kar bi omogočilo boljše razumevanje obsega, koristi in zahtevanih pogojev.
Projekti z udeležbo več državKomisija bo v okviru prizadevanj za okrevanje in razvoj digitalnih in zelenih zmogljivosti podprla države članice pri skupnih projektih, da bi čim bolj povečala naložbe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Analiza jeklarskega sektorjaKomisija analizira panogo in preučuje njene izzive, da bi zagotovila čisto in konkurenčno evropsko jeklarstvo.
Partnerstva v okviru programa Obzorje EvropaPovezovanje javnih in zasebnih finančnih virov za financiranje raziskav in inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov.
Dostopna, cenovno ugodna in razogljičena energija v izobiljuKomisija bo sodelovala z državami članicami za pospešitev naložb v obnovljive vire, energetska omrežja in odpravo ovir.
Dokumenti
- Prenesiбългарски
- Prenesiespañol
- Prenesičeština
- Prenesidansk
- PrenesiDeutsch
- Prenesieesti
- Prenesiελληνικά
- PrenesiEnglish
- Prenesifrançais
- Prenesihrvatski
- Prenesiitaliano
- Prenesilatviešu
- Prenesilietuvių
- Prenesimagyar
- PrenesiMalti
- PrenesiNederlands
- Prenesipolski
- Prenesiportuguês
- Prenesiromână
- Prenesislovenčina
- Prenesisuomi
- Prenesisvenska
- Prenesiбългарски
- Prenesiespañol
- Prenesičeština
- Prenesidansk
- PrenesiDeutsch
- Prenesieesti
- Prenesiελληνικά
- PrenesiEnglish
- Prenesifrançais
- Prenesihrvatski
- Prenesiitaliano
- Prenesilatviešu
- Prenesilietuvių
- Prenesimagyar
- PrenesiMalti
- PrenesiNederlands
- Prenesipolski
- Prenesiportuguês
- Prenesiromână
- Prenesislovenčina
- Prenesisuomi
- Prenesisvenska
- Prenesiбългарски
- Prenesiespañol
- Prenesičeština
- Prenesidansk
- PrenesiDeutsch
- Prenesieesti
- Prenesiελληνικά
- PrenesiEnglish
- Prenesifrançais
- Prenesihrvatski
- Prenesiitaliano
- Prenesilatviešu
- Prenesilietuvių
- Prenesimagyar
- PrenesiMalti
- PrenesiNederlands
- Prenesipolski
- Prenesiportuguês
- Prenesiromână
- Prenesislovenčina
- Prenesisuomi
- Prenesisvenska