Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
Evropska komisija

Vrste pravnih predpisov EU

Primarno pravo: pogodbe EU

Vsak ukrep EU temelji na pogodbah. Ti zavezujoči sporazumi med državami članicami, zlasti Rimska pogodba in Maastrichtska pogodba, določajo cilje Evropske unije, pravila za institucije EU, način sprejemanja odločitev ter odnos med EU in njenimi državami članicami.

Pogodbe so temelj prava EU, zato se imenujejo primarno pravo. EU lahko sprejme predpise samo na področjih, za katera so jo s pogodbami EU pooblastile države članice. To je znano kot načelo prenosa pristojnosti.

O pogodbah se pogajajo in dosežejo dogovor vse države članice EU, nato pa jih ratificirajo njihovi parlamenti, včasih po predhodnem referendumu. Pogodbe EU so bile skozi čas spremenjene zaradi pristopa novih držav članic, reform institucij EU in uvedbe novih področij pristojnosti.

Zakonodajni akti sekundarnega prava

Predpise, ki se sprejmejo na podlagi načel in ciljev pogodb, imenujemo sekundarno pravo. Ta vključuje zakonodajne in nezakonodajne akte.

Zakonodajni akti se sprejmejo z enim od zakonodajnih postopkov, navedenih v pogodbah EU (z rednim ali posebnim zakonodajnim postopkom).

Trenutno obstaja pet vrst zakonodajnih aktov: uredbe, direktive, sklepi, priporočila in mnenja.

Uredbe

Uredbe so pravni akti, ki so v celoti zavezujoči. Takoj po začetku veljavnosti se neposredno in enotno uporabljajo v vseh državah EU in jih ni treba prenesti v nacionalno pravo. 

Več o uredbah

Direktive

Direktive določajo zavezujoče cilje za države članice EU, vendar jim prepuščajo, da same izberejo, kako bodo te cilje dosegle. 

Potem ko se direktiva sprejme na ravni EU, morajo države članice sprejeti ukrepe za vključitev (prenos) direktive v nacionalno pravo. Nacionalni organi morajo o teh ukrepih obvestiti Evropsko komisijo.

Prenos v nacionalno pravo je treba opraviti pred rokom, navedenim v direktivi (praviloma v dveh letih). Če država direktive ne prenese v tem roku, lahko Komisija začne postopek za ugotavljanje kršitev.

Več o direktivah

Sklepi

Sklepi so v celoti zavezujoči. Če je sklep naslovljen na določene naslovnike, je zavezujoč samo zanje.

Več o sklepih

Priporočila

Priporočila niso zavezujoča. Institucije s priporočili izrazijo mnenje in predlagajo določeno ravnanje, ne da bi pri tem naslovnikom nalagale pravne obveznosti.

Več o priporočilih

Mnenja

Mnenja niso zavezujoča. Institucije EU z mnenjem izrazijo svoje stališče, ne da bi pri tem naslovnikom nalagale pravne obveznosti.

Več o mnenjih

Predpise, ki se sprejmejo na podlagi načel in ciljev pogodb, imenujemo sekundarno pravo. Ta vključuje zakonodajne in nezakonodajne akte.

Nezakonodajni akti se ne sprejemajo po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, temveč po posebnih pravilih. Nezakonodajni akt se lahko sprejme šele potem, ko se z zakonodajnim aktom podeli pooblastilo za njegovo sprejetje.

Obstajata dve vrsti nezakonodajnih aktov: delegirani in izvedbeni akti.

Več o izvedbenih in delegiranih aktih