Vrste pravnih predpisov EU

Primarna zakonodaja: pogodbe EU

Vsak ukrep EU temelji na pogodbah. Ti zavezujoči sporazumi med državami članicami, zlasti Rimska pogodba in Maastrichtska pogodba, določajo cilje Evropske unije, pravila za institucije EU, način sprejemanja odločitev ter odnos med EU in njenimi državami članicami.

Pogodbe so temelj prava EU, zato se imenujejo primarna zakonodaja. EU lahko sprejme predpise samo na področjih, za katera so jo s pogodbami EU pooblastile države članice. To je znano kot načelo prenosa pristojnosti.

O pogodbah se pogajajo in dosežejo dogovor vse države članice EU, nato pa jih ratificirajo njihovi parlamenti, včasih po predhodnem referendumu. Pogodbe EU so bile skozi čas spremenjene zaradi pristopa novih držav članic, reform institucij EU in uvedbe novih področij pristojnosti.

Sekundarna zakonodaja: pravni akti

Predpise, ki se sprejmejo na podlagi načel in ciljev pogodb, imenujemo sekundarna zakonodaja. Ta vključuje zavezujoče in nezavezujoče pravne akte.

Zavezujoči pravni akti

Zavezujoči pravni akti se sprejmejo z enim od zakonodajnih postopkov, navedenih v pogodbah EU (z rednim ali posebnim zakonodajnim postopkom). Ti akti so uredbe, direktive in sklepi.

Uredbe so pravni akti, ki so v celoti zavezujoči. Takoj po začetku veljavnosti se neposredno in enotno uporabljajo v vseh državah članicah EU in jih ni treba prenesti v nacionalno pravo.
Direktive določajo zavezujoče cilje za države članice EU, vendar jim prepuščajo, da same izberejo, kako bodo te cilje dosegle. Potem ko se direktiva sprejme na ravni EU, morajo države članice sprejeti ukrepe za vključitev (prenos) direktive v nacionalno pravo in te ukrepe sporočiti Evropski komisiji.
Prenos v nacionalno pravo je treba opraviti pred rokom, navedenim v direktivi (praviloma v dveh letih). Če država direktive ne prenese v tem roku, lahko Komisija začne postopek za ugotavljanje kršitev.
Sklepi so v celoti zavezujoči. Če je sklep naslovljen na določene naslovnike, je zavezujoč samo zanje.

Nezavezujoči pravni akti

Nezavezujoči pravni akti se ne sprejemajo po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, temveč po posebnih pravilih. To so priporočila in mnenja.

Institucije s priporočili izrazijo mnenje in predlagajo določeno ravnanje, ne da bi pri tem naslovnikom nalagale pravne obveznosti.
Institucije EU z mnenjem izrazijo svoje stališče, ne da bi pri tem naslovnikom nalagale pravne obveznosti.

Delegirani in izvedbeni akti

V nekaterih okoliščinah lahko Parlament in Svet pooblastita Komisijo za sprejemanje delegiranih ali izvedbenih aktov.

Delegirani akti so nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo in jih sprejme Komisija ter dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Za pooblastilo za sprejemanje takih aktov veljajo stroge omejitve:

bistvenih elementov zakonodajnega akta ni mogoče spremeniti
zakonodajni akt mora opredeliti cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenosa pooblastila
Parlament in Svet lahko prekličeta prenos ali izrazita ugovore zoper delegirani akt

Komisija (ali izjemoma Svet) lahko sprejme izvedbene akte na področjih, na katerih so potrebni enotni pogoji za izvajanje (kot so obdavčitev, kmetijstvo, enotni trg, zdravje in varnost hrane itd.).

Več o izvedbenih in delegiranih aktih