Solidarnost EU z Ukrajino – časovnica

EU sprejela 18. sveženj sankcij proti Rusiji

EU na konferenci o okrevanju Ukrajine 2025 napovedala nov sveženj naložb v višini 2,3 milijarde evrov

EU in Ukrajina dosegli načelni dogovor o posodobljenih trgovinskih odnosih

Komisija predlaga nove ukrepe za pomoč ukrajinskim beguncem pri prehodu z začasne zaščite.

EU sprejme 17. sveženj sankcij proti Rusiji.

Dosežen dogovor o ustanovitvi posebnega sodišča za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini v okviru Sveta Evrope.

EU in Ukrajina podaljšali veljavnost sporazuma o cestnem prometu do 31. decembra 2025.

V okviru instrumenta za Ukrajino izplačano tretje redno plačilo.

EU sprejme 16. sveženj sankcij proti Rusiji.

Položeni temelji za posebno sodišče, pristojno za kaznivo dejanje ruske agresije proti Ukrajini.

EU da Ukrajini na voljo prvo plačilo v višini 1,5 milijarde evrov. Gre za sredstva, ustvarjena z imobiliziranim ruskim premoženjem.

Komisija pozitivno oceni prvo redno plačilo v višini skoraj 4,2 milijarde evrov v okviru instrumenta za Ukrajino.

Podaljšanje veljavnosti prostovoljnega sporazuma med 22 evropskimi in sedmimi ukrajinskimi telekomunikacijskimi operaterji, ki beguncem iz Ukrajine omogoča, da še naprej ostanejo čezmejno povezani.

Svet se strinja s tem, da se začasna zaščita za osebe, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, podaljša do marca 2026.

EU začne pristopna pogajanja z Ukrajino.

EU proti Rusiji sprejme 14. sveženj gospodarskih sankcij in sankcij zoper posameznike.

Komisija predlaga, da se začasna zaščita za osebe, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, podaljša do marca 2026.

EU podaljša trgovinsko podporo Ukrajini še za eno leto.

Komisija Ukrajini zagotovi dodatno podporo v okviru instrumenta za Ukrajino v višini 1,5 milijarde evrov.

Komisija Ukrajini zagotovi prve 4,5 milijarde evrov podpore v okviru instrumenta za Ukrajino.

Predsednica Ursula von der Leyen v Kijevu preda avtomobile ukrajinskim varnostnim silam, da bi okrepila stabilnost in preiskave vojnih zločinov na deokupiranih ozemljih.

Komisija napove začetno humanitarno pomoč v višini 83 milijonov evrov za podporo ljudem v letu 2024, ki jih je prizadela ruska vojna proti Ukrajini.

EU proti Rusiji sprejela 13. sveženj gospodarskih sankcij in sankcij zoper posameznike.

Voditelji in voditeljice EU so se dogovorili, da bodo Ukrajini zagotovili redno in predvidljivo podporo prek novega namenskega finančnega instrumenta. Do leta 2027 bo iz instrumenta za Ukrajino na voljo do 50 milijard evrov nepovratnih sredstev in posojil.

Komisija Evropskemu svetu priporoča, naj v okviru širitvenega svežnja za leto 2023 začne pogajanja za pristop Ukrajine k EU.

Komisija Ukrajini izplača dodatno pomoč v višini 1,5 milijarde evrov. S to tranšo je Ukrajina letos prejela 13,5 milijarde evrov v okviru svežnja makrofinančne pomoči+.

Komisija predlaga, da se začasna zaščita za osebe, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, podaljša do marca 2025.

Po izteku omejevalnih ukrepov za izvoz žita in drugih živil iz Ukrajine v EU se Ukrajina strinja z uvedbo ukrepov za preprečitev ponovnega povečanja uvoza v EU.

EU uvede nadaljnje ciljno usmerjene omejevalne ukrepe proti Belorusiji.

V Haagu začne delovati mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini.

Komisija predlaga vzpostavitev posebnega instrumenta za podporo okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine.

EU proti Rusiji sprejme 11. sveženj gospodarskih sankcij in sankcij zoper posameznike.

Komisija Ukrajini izplača 1,5 milijarde evrov v okviru svežnja makrofinančne pomoči+. S to tranšo je bilo doslej izplačanih 9 milijard evrov od načrtovanih 18 milijard evrov za leto 2023.

Po uničenju jeza Nova Kahovka EU mobilizira svoje strateške rezerve in zagotovi finančno podporo kot odziv na krizo.

Komisija nadalje vključuje Ukrajino v enotni trg EU prek Instrumenta za povezovanje Evrope za financiranje infrastrukture.

Komisija je Ukrajini izplačala dodatno makrofinančno pomoč v višini 1,5 milijarde evrov. Komisija je s to tranšo doslej izplačala 7,5 milijarde evrov iz svežnja podpore v višini do 18 milijard evrov za leto 2023.

Predsednica von der Leyen ob obisku v Kijevu napovedala 11. sveženj sankcij proti Rusiji

Svet EU dosegel dogovor o podpori v višini 1 milijarde evrov v okviru evropskega mirovnega instrumenta.

Komisija Ukrajini izplačala dodatno makrofinančno pomoč v višini 1,5 milijarde evrov.

Ukrajina se pridruži mehanizmu Evropske unije na področju civilne zaščite – evropskemu solidarnostnemu okviru, ki pomaga državam, ki jih je prizadela katastrofa.

Svet je v okviru evropskega mirovnega instrumenta sprejel ukrep pomoči v vrednosti 1 milijarde evrov za podporo ukrajinskim oboroženim silam. S tem ukrepom se je skupni prispevek EU za Ukrajino v okviru evropskega mirovnega instrumenta povečal na 4,6 milijarde evrov.

Komisija Ukrajini izplačala dodatno makrofinančno pomoč v višini 1,5 milijarde evrov

Države članice EU se strinjajo, da bodo pospešile dobavo in skupno javno naročilo streliva za Ukrajino.

Novi evropski Bauhaus: začetek programa za krepitev zmogljivosti za obnovo Ukrajine.

Komisija obeležuje eno leto začasne zaščite za ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen pozdravila dogovor o ustanovitvi mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini

V okviru skupnega projekta z Evropsko komisijo se je energetsko podjetje Enel zavezalo, da bo Ukrajini doniralo 5 700 sončnih fotonapetostnih panelov. Pobuda je del širših prizadevanj EU za zagotovitev od električnega omrežja ločenih rešitev za dobavo električne energije najpomembnejšim javnim civilnim stavbam v Ukrajini.

EU sprejela dogovor o desetem svežnju sankcij proti Rusiji.

Eno leto ukrajinskega odpora: predsednica Ursula von der Leyen poudarja neomajno zavezanost in solidarnost EU z Ukrajino in njenim prebivalstvom

Komisija predlaga podaljšanje opustitve uvoznih dajatev, kvot in ukrepov trgovinske zaščite za ukrajinski izvoz v EU za eno leto.

Vrh EU-Ukrajina v Kijevu

Kolegij komisarjev odpotoval v Kijev, da bi okrepil podporo EU in sektorsko sodelovanje z Ukrajino.

EU vzpostavila donatorsko platformo za lažje okrevanje Ukrajine.

Komisija začela solidarnostno kampanjo EU „Šolski avtobusi za Ukrajino“.

Evropska komisija in partnerji zagotovili milijardo evrov za solidarnostne pasove za povečanje svetovne prehranske varnosti in zagotovitev podpore za okrevanje ukrajinskega gospodarstva.

Komisija predlaga stabilen in predvidljiv sveženj podpore Ukrajini za leto 2023 v višini do 18 milijard evrov

Evropska komisija in Nemčija kot predsedujoča skupine G7 sta v Berlinu soorganizirali mednarodno strokovno konferenco o okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine.

Komisija Ukrajini izplačala dodatno izredno makrofinančno pomoč v višini 2 milijard evrov

Svet je sprejel dodatne ukrepe pomoči v okviru evropskega mirovnega instrumenta za nadaljnjo podporo zmogljivostim in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil. Prispevek EU v okviru evropskega mirovnega instrumenta za Ukrajino zdaj znaša 3,1 milijarde evrov.

Svet se je dogovoril o vzpostavitvi misije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM Ukraine). Cilj misije je prispevati h krepitvi vojaških zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil za učinkovito izvajanje vojaških operacij, da bi Ukrajina lahko branila svojo ozemeljsko nedotakljivost znotraj svojih mednarodno priznanih meja, učinkovito uveljavljala svojo suverenost in zaščitila civilno prebivalstvo.

EU dosegla dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji

Komisija je kot drugi del svežnja izredne makrofinančne pomoči v višini do 9 milijard evrov, ki je bil napovedan maja 2022, predlagala dodatnih 5 milijard evrov makrofinančne pomoči Ukrajini v obliki posojil.

Komisija je predlagala začasno prenehanje izvajanja celotnega sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov med EU in Rusijo. To je odziv na povečano tveganje in grožnje za varnostne interese EU in nacionalno varnost držav članic zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini.

EU je na Poljskem odprla vozlišče za medicinske evakuacije, da bi olajšala premestitve ukrajinskih pacientk in pacientov. Vozlišče bo pacientom, ki prihajajo iz Ukrajine, ponudilo varen prostor, preden bodo prepeljani na zdravljenje v bolnišnici v drugi evropski državi.

Svet je sprejel dva ukrepa pomoči v okviru evropskega mirovnega instrumenta, da bi povečali podporo EU za krepitev zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil za obrambo ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti države ter zaščito civilnega prebivalstva pred potekajočo rusko vojaško agresijo. Prispevek EU v okviru evropskega mirovnega instrumenta za Ukrajino zdaj znaša 2,5 milijarde evrov.

Svet se je odločil, da v odziv na sedanjo neupravičeno in neizzvano agresijo Rusije v Ukrajini uvede omejevalne ukrepe za še 54 posameznikov in 10 subjektov.

Komisija in ukrajinska vlada sta podpisali sporazum o pridružitvi Ukrajine programu EU za zdravje. Ta sporazum bo Ukrajini omogočil dostop do sredstev EU na zdravstvenem področju, kar bo ukrajinskemu zdravstvenemu sistemu omogočilo odziv na nastale potrebe in prispevalo k dolgoročnemu okrevanju.

Komisija je sprejela predlog novega svežnja ukrepov, da se ohrani in okrepi učinkovitost šestih doslej najobsežnejših svežnjev sankcij EU proti Rusiji. S tem novim svežnjem bo uvedena nova prepoved uvoza ruskega zlata, hkrati pa okrepljen nadzor izvoza tehnologije z dvojno rabo in napredne tehnologije. Svet je te ukrepe odobril 21. julija.

Komisija je predlagala nov ukrep makrofinančne pomoči Ukrajini v višini ene milijarde evrov, ki predstavlja prvi del svežnja izredne makrofinančne pomoči v višini do 9 milijard evrov, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu z dne 18. maja 2022, podprl pa ga je tudi Evropski svet na zasedanju 23. in 24. junija 2022. Sredstva so bila Ukrajini izplačana v začetku avgusta.

Komisija je sprejela sklep, ki državam članicam omogoča, da začasno oprostijo plačilo carine in DDV na uvoz hrane, odej, šotorov, električnih generatorjev in druge opreme iz tretjih držav, ki rešuje življenja, namenjene Ukrajincem in Ukrajinkam, ki jih je prizadela vojna. Ta ukrep, ki so ga zahtevale države članice, se bo uporabljal retroaktivno od 24. februarja 2022 in bo veljal do 31. decembra 2022.

Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo je napovedala, da se bo trgovanje z električno energijo med Ukrajino in EU začelo 30. junija. Ta nov korak sledi marčevski uspešni nujni uskladitvi ukrajinskega in moldavskega omrežja z evropskim celinskim omrežjem. Gre za naslednji korak pri povezovanju energetskih sistemov teh dveh držav z Evropo.

Na prošnjo Ukrajine za zagotovitev medicinske opreme, zaščitne opreme in specializirane opreme za tveganja za javno zdravje, kot so kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, je Komisija mobilizirala nove rezerve rescEU za izredne razmere.

EU je Ukrajini in Moldaviji podelila status kandidatk.

Komisija je predstavila mnenje o prošnji Ukrajine za članstvo v EU in Svetu priporočila, naj tej državi podeli status kandidatke pod pogojem, da sprejme ukrepe na vrsti področij.

Komisija je državam EU predstavila smernice o tem, kako vključiti ljudi, ki prihajajo iz Ukrajine, na trg dela ter podpreti njihov dostop do usposabljanja in učenja odraslih. Smernice vsebujejo tudi več konkretnih primerov projektov, financiranih s sredstvi EU, ki podpirajo vključevanje na trg dela.

Predsednica Ursula von der Leyen se je s predsednikom Zelenskim v Kijevu pogovarjala o mnenju Komisije o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. 

EU je napovedala dodatnih 205 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini. S tem so se skupna sredstva EU za humanitarno pomoč in vrednost pomoči v naravi kot odziv na nezakonito rusko invazijo na Ukrajino povečali na več kot 700 milijonov evrov. Od tega je 13 milijonov evrov namenjenih projektom v sosednji Moldaviji.

EU je prek Evropskega sveta za inovacije zagotovila 20 milijonov evrov podpore za ukrajinska zagonska podjetja.

Komisija je vzpostavila platformo EU za izmenjavo informacij o upravičencih do začasne zaščite in ustrezne zaščite. Platforma bo državam EU omogočila izmenjavo informacij o registriranih osebah v realnem času, da bodo lahko posamezniki, ki bežijo iz Ukrajine, učinkovito uveljavljali svoje pravice v vseh državah članicah. Hkrati bo mogoče obravnavati primere dvojne ali večkratne registracije in omejiti morebitne zlorabe.  

Voditelji EU so se na izrednem zasedanju Evropskega sveta dogovorili o šestem svežnju sankcij proti Rusiji. 

Komisija je za prispevanje k izvajanju omejevalnih ukrepov EU predlagala, da se kršitev omejevalnih ukrepov EU doda na seznam kaznivih dejanj EU ter da se okrepijo pravila o odvzemu in zaplembi premoženja. Nadvse pomembno je, da se sankcije EU v celoti izvajajo in da se kršitve teh sankcij ne smejo izplačati. Cilj teh predlogov je zagotoviti, da se v prihodnosti lahko učinkovito zaseže premoženje posameznikov in subjektov, ki kršijo sankcije.

Komisija je izplačala 600 milijonov evrov nujne makrofinančne pomoči za kritje aktualnih finančnih potreb Ukrajine. Sredstva naj bi zagotavljala nadaljevanje izvajanja osnovnih storitev in kritje osnovnih dnevnih potreb. To izplačilo je zadnja tranša svežnja finančne pomoči v višini 1,2 milijarde evrov, ki ga je Komisija napovedala konec januarja 2022. 

Komisija je pripravila načrte za takojšen odziv EU za odpravo vrzeli Ukrajine v financiranju. Napovedala je novo makrofinančno pomoč v višini do 9 milijard evrov za leto 2022 in dolgoročni okvir za obnovo. 

Komisija je vzpostavila posebno telefonsko številko v ukrajinščini in ruščini, da bi nudila informacije in podporo tistim, ki bežijo pred rusko invazijo na Ukrajino.

Komisija je predstavila akcijski načrt za vzpostavitev „solidarnostnih pasov“, da bi Ukrajina lahko izvažala žito, pa tudi uvažala blago, ki ga potrebuje, od humanitarne pomoči do živalske krme in gnojil.

Komisija je v okviru mednarodne donatorske konference, ki sta jo skupaj sklicali Poljska in Švedska, napovedala nov sveženj pomoči v višini 200 milijonov evrov za podporo razseljenim osebam v Ukrajini.

Komisija je državam članicam izplačala več kot 3,5 milijarde evrov predplačil za pomoč pri obvladovanju prišlekov, ki bežijo pred vojno v Ukrajini na njihovo ozemlje. Plačila za REACT-EU so bila izvršena v okviru kohezijskega ukrepa EU za begunce v Evropi.

Komisija je predlagala, da se za eno leto opustijo uvozne dajatve za ves ukrajinski izvoz v EU. Predlog predvideva tudi enoletno opustitev vseh protidampinških in zaščitnih ukrepov EU za izvoz ukrajinskega jekla. Ta daljnosežni korak naj bi prispeval k povečanju ukrajinskega izvoza v EU in lajšanju težkega položaja ukrajinskih proizvajalcev in izvoznikov.

EU je namenila dodatnih 50 milijonov evrov humanitarnih sredstev za podporo ljudem, ki jih je prizadela ruska vojna proti Ukrajini, vključno s 45 milijoni evrov za humanitarne projekte v Ukrajini in 5 milijoni evrov za Moldavijo. Skupna sredstva EU za humanitarno pomoč v odziv na vojno tako znašajo 143 milijonov evrov. To financiranje je del svežnja podpore v višini 1 milijarde evrov, ki ga je Evropska komisija obljubila na dogodku „Podprimo Ukrajino“.

Na svetovnem donatorskem dogodku in s kampanjo „Podprimo Ukrajino“ je bilo vključno z 1 milijardo evrov od Evropske komisije zbranih 9,1 milijarde evrov za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo znotraj Ukrajine in v tujino. Poleg tega je Evropska banka za obnovo in razvoj napovedala dodatno posojilo v višini 1 milijarde evrov za potrebe ljudi, razseljenih zaradi invazije.

EU je sprejela dogovor o petem svežnju omejevalnih ukrepov proti Rusiji v odziv na grobo agresijo proti Ukrajini in njenemu prebivalstvu. Skupaj s predhodnimi štirimi svežnji bodo te sankcije dodatno prispevale k povečanju gospodarskega pritiska na Kremelj in oslabile njegovo zmožnost financiranja invazije na Ukrajino. Ti ukrepi so širši in strožji, da bodo še bolj prizadeli rusko gospodarstvo. Usklajeni so bili z mednarodnimi partnerji.

Telekomunikacijski operaterji s sedežem v EU in Ukrajini so podpisali skupno izjavo o usklajenih prizadevanjih za zagotovitev in stabilizacijo cenovno dostopnega ali brezplačnega gostovanja in mednarodnih klicev med EU in Ukrajino. Cilj skupne izjave je vzpostaviti stabilnejši okvir za pomoč Ukrajinkam in Ukrajincem, razseljenim po vsej Evropi, da ostanejo v stiku z družino in prijatelji v domovini.

Komisija je objavila priporočilo o priznavanju visokošolskih in poklicnih kvalifikacij za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajini. Priporočilo bo državam članicam zagotovilo smernice in praktične nasvete za zagotovitev hitrega, pravičnega in prožnega postopka priznavanja.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je napovedala peti krog sankcij EU proti Rusiji. Novi omejevalni ukrepi bodo širši in strožji ter usmerjeni v šest stebrov. Še globlje bodo zarezali v rusko gospodarstvo in ustvarili pritisk na rusko vlado.

EU je ustanovila skupno preiskovalno skupino z Ukrajino za zbiranje dokazov ter preiskovanje vojnih zločinov in hudodelstev zoper človečnost. EU je pripravljena okrepiti ta prizadevanja s pošiljanjem preiskovalnih skupin na terenu v podporo ukrajinskemu javnemu tožilstvu. 

Komisija je sprejela predlog o menjavi bankovcev grivne v valute držav članic gostiteljic s strani oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Cilj tega predloga je spodbujati usklajen pristop, da bi ljudem, ki bežijo iz Ukrajine ponudili enake pogoje za pretvorbo njihovih bankovcev grivne v lokalno valuto ne glede na to, katera država članica jih gosti.

Na izredni seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve sta podpredsednik za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritis Shinas in komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson v sodelovanju s francoskim predsedstvom Sveta, ki ga je zastopal minister Gérald Darmanin, predstavila načrt v 10 točkah za tesnejše evropsko usklajevanje pri sprejemanju ljudi, ki bežijo pred vojno proti Ukrajini.

Evropska komisija in vlada Kanade sta v partnerstvu z mednarodno zagovorniško organizacijo Global Citizen napovedali začetek globalne kampanje za zbiranje finančnih sredstev v podporo ljudem, ki so na begu zaradi invazije na Ukrajino.

Komisija je predstavila ukrepe, ki se sprejemajo v podporo državam članicam pri izpolnjevanju potreb tistih, ki bežijo pred vojno proti Ukrajini. Poleg takojšnje podpore, zagotovljene v obliki pomoči na meji, sprejema in civilne zaščite, je EU sprejela dodatne ukrepe, da bi državam članicam pomagala zagotoviti, da lahko upravičenci in upravičenke učinkovito uveljavljajo svojo pravico do izobraževanja, zdravstvenega varstva, nastanitve in zaposlitve.  

Evropska komisija je vzpostavila portal „evropski raziskovalni prostor za Ukrajino“, tj. točko „vse na enem mestu“ z informacijami in podpornimi storitvami za raziskovalce in raziskovalke, ki delujejo v Ukrajini, ter raziskovalce in raziskovalke, ki iz Ukrajine bežijo.

Projektna skupina Komisije „Freeze and Seize“, ki je bila ustanovljena za zaradi usklajevanja na ravni EU pri izvajanju sankcij proti ruskim in beloruskim oligarhom, uvrščenim na seznam, je okrepila svoje ukrepe na mednarodni ravni.  Delovala bo skupaj z novoustanovljeno projektno skupino „Russian Elites, Proxies, and Oligarchs (REPO)“, v okviru katere EU sodeluje z državami skupine G7 in Avstralijo.

Po neuradnem srečanju voditeljev držav in vlad EU 10. in 11. marca je Svet zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini sklenil uvesti četrti sveženj gospodarskih sankcij in sankcij zoper posameznike. Te sankcije bodo še dodatno okrepile gospodarski pritisk na Kremelj in ohromile njegovo financiranje ruske invazije na Ukrajino.

Komisija je Ukrajini izplačala 300 milijonov evrov nujne makrofinančne pomoči. Gre za prvi del prvega obroka v višini 600 milijonov evrov v okviru novega programa nujne makrofinančne pomoči Ukrajini v višini 1,2 milijarde evrov. Program je konkreten dokaz neomajne podpore EU Ukrajini.

Svet je sklenil uvesti nadaljnje ciljno usmerjene sankcije zaradi razmer v Ukrajini in kot odziv na vpletenost Belorusije v agresijo. Vključujejo omejevalne ukrepe za dodatnih 160 posameznikov. Skupaj s sektorskimi ukrepi proti Belorusiji in Rusiji, ki jih je tudi sprejel Svet, te nove uvrstitve na seznam odpravljajo vrzeli in utrjujejo obstoječe ukrepe, o katerih se je EU dogovorila v odziv na rusko vojaško agresijo na Ukrajino.

Komisija je predstavila zelo obsežno podporo EU ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, in državam EU, ki jih sprejemajo. Evropska solidarnost v praksi pomeni pomoč ljudem kot neposredna humanitarna pomoč, nujna pomoč civilne zaščite, podpora na meji ter kot pomoč pri pridobitvi jasnega pravnega statusa, ki osebam, ki bežijo pred vojno, omogoča takojšnjo zaščito v EU.

Komisija je sprejela predlog za kohezijski ukrep za begunce v Evropi, ki državam članicam in regijam omogoča zagotavljanje nujne pomoči ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo na Ukrajino.

Komisija je prekinila sodelovanje z ruskimi subjekti na področju raziskav, znanosti in inovacij. Komisija z ruskimi organizacijami ne bo sklepala novih pogodb ali sporazumov v okviru programa Obzorje Evropa. Komisija je prav tako prekinila sodelovanje z Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo v programih čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva in programu Interreg za regijo Baltskega morja.

Po napovedi predsednice Komisije Ursule von der Leyen se je Svet EU odločil, da po vsej EU začasno ustavi oddajanje ruskih državnih medijev Russia Today in Sputnik, ki širita dezinformacije. Sankcije zajemajo vsa prenosna ali distribucijska omrežja, kot so kabelska in satelitska omrežja, IPTV, platforme, spletišča in aplikacije. Začasno so prenehale veljati vse zadevne licence, dovoljenja in dogovori o distribuciji. Ti ukrepi veljajo za vse države članice EU in se začnejo takoj neposredno uporabljati.

Komisija je predlagala uporabo direktive o začasni zaščiti, da bi ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, ponudila hitro in učinkovito pomoč. V skladu s tem predlogom bo ljudem, ki bežijo pred vojno, odobrena začasna zaščita v EU, kar pomeni, da bodo dobili dovoljenje za prebivanje ter dostop do izobraževanja in trga dela.

EU je sprejela dogovor o izključitvi ključnih ruskih bank iz sistema SWIFT, prevladujočega svetovnega sistema finančnega sporočanja. Ta ukrep bo tem bankam preprečil hitro in učinkovito izvajanje finančnih transakcij po vsem svetu. Današnja odločitev je bila tesno usklajena z mednarodnimi partnerji EU, kot so Združene države Amerike in Združeno kraljestvo.

Komisija je v okviru poziva Združenih narodov za nujno pomoč napovedala dodatnih 90 milijonov evrov za programe nujne pomoči civilistom, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini. Financiranje bo pomagalo ljudem v Ukrajini in Moldaviji.

Komisija prav tako usklajuje zagotavljanje materialne pomoči Ukrajini prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, trenutno s ponudbami iz 20 držav članic, ki vključuje 8 milijonov osnovnih potrebščin za zdravstveno oskrbo in podporo civilne zaščite.

Moldavija je aktivirala mehanizem za podporo Ukrajincem, ki prihajajo v njihovo državo. Avstrija, Francija in Nizozemska so Moldaviji že ponudile nujno pomoč, kot so elementi za zatočišča in zdravstvena pomoč.

Komisija je predlagala dodatne podporne ukrepe za Ukrajino in sankcije proti Rusiji, med drugim:

• financiranje nakupa in dostave orožja in druge opreme Ukrajini
• zaprtje zračnega prostora EU za vse zrakoplove v ruski lasti, registrirane v Rusiji ali pod ruskim nadzorom [veljavno od 28. februarja]
• prepoved ruskih državnih medijev Russia Today in Sputnik ter njunih podružnic v EU [veljavno od 2. marca]

Komisija je predlagala tudi nov sveženj proti Lukašenkovemu režimu v Belorusiji, ki zadeva najpomembnejše sektorje v državi, omejuje izvoz blaga z dvojno rabo in sankcionira beloruske državljane, ki pomagajo ruskim vojnim prizadevanjem.

Komisija je v sodelovanju s Francijo, Nemčijo, Italijo, Kanado, Združenim kraljestvom in ZDA predlagala nov sklop ukrepov v odziv na rusko agresijo na Ukrajino. Cilji navedenih ukrepov so:

• izključitev pomembnih ruskih bank iz sistema SWIFT
• prepoved transakcij ruske centralne banke in zamrznitev vseh njenih sredstev [veljavno od 28. februarja]
• ukrepi, usmerjeni na premoženje ruskih oligarhov [veljavno od 28. februarja]

Svet je na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 24. februarja sprejel sveženj individualnih in gospodarskih ukrepov, ki temeljijo na petih stebrih:

• sankcije za finančni sektor, ki bodo prekinile dostop Rusije do najpomembnejših kapitalskih trgov, usmerjene zoper 70 % ruskega bančnega trga, pa tudi na ključna podjetja v državni lasti, vključno s področjem obrambe
• sankcije za energetski sektor, s katerimi bodo prepovedani prodaja, dobava, prenos in izvoz posebnega blaga in tehnologij za rafiniranje nafte v Rusijo, ter omejitve pri zagotavljanju povezanih storitev
• sankcije za prometni sektor, s katerimi bo prepovedana prodaja vseh zrakoplovov, rezervnih delov in opreme ruskim letalskim prevoznikom to bo oslabilo ključni sektor ruskega gospodarstva in povezljivost države
• sankcije za tehnološki sektor, s katerimi se uvajajo nadaljnje omejitve izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo, ter omejitve izvoza nekaterega blaga in tehnologije, ki bi lahko prispevali k tehnološki krepitvi ruskega obrambnega in varnostnega sektorja
• sankcije za vizumsko politiko, posledica katerih bo, da diplomati in povezane skupine ter poslovneži ne bodo več imeli privilegiranega dostopa do EU

Na izrednem zasedanju Evropskega sveta so voditelji EU najostreje obsodili neizzvani in neupravičeni vojaški napad Ruske federacije na Ukrajino. Dogovorili so se o nadaljnjih omejevalnih ukrepih, ki bodo v tesnem sodelovanju s partnerji in zavezniki EU povzročili obsežne in hude posledice za Rusijo zaradi njenih dejanj.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je ostro obsodila rusko agresijo proti Ukrajini. Rusijo je pozvala, naj nemudoma ustavi nasilje in umakne svoje vojake z ukrajinskega ozemlja, ter ponovno poudarila, da EU v celoti podpira Ukrajino in njene prebivalce. Evropskim voditeljem je v odobritev predložila sveženj obsežnih sankcij proti strateškim sektorjem ruskega gospodarstva, da bi jim onemogočili dostop do tehnologij in trgov.