Pospešitev svetovnih podnebnih ukrepov
Med 11. in 22. novembrom 2024 je v Bakuju potekala 29. konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP 29). Na vrhu o podnebnih spremembah COP 29, ki mu je predsedoval Azerbajdžan, so si pogodbenice prizadevale za pospešitev uresničevanja cilja 1,5 °C iz Pariškega sporazuma in Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja. Konferenca se je osredotočila na zagotavljanje znatnih finančnih naložb, potrebnih za zmanjšanje emisij in zaščito ranljivega prebivalstva.
Ključni dosežki
Evropska komisija in države EU so prevzele vodilno vlogo pri sklenitvi dogovora za uskladitev svetovnih finančnih tokov s cilji Pariškega sporazuma. EU je z novim skupnim količinsko opredeljenim ciljem glede podnebnega financiranja razširila svetovno bazo prispevkov za financiranje podnebnih projektov. Z združevanjem javnih in zasebnih naložb ter okrepitvijo vloge multilateralnim razvojnim bankam bo do leta 2035 dosegla vsaj 1,3 bilijona ameriških dolarjev na leto.
Na konferenci COP 29 je EU tudi
- dokončno oblikovala dogovor o pravilih trga ogljika, ki bo prinesel večjo okoljsko celovitost, preglednost in odgovornost
- napovedala, da namerava leta 2025 predstaviti nacionalno določeni prispevek, usklajen s ciljem 1,5 °C
- skupaj z zavezništvom za preseganje nafte in plina („Beyond Oil and Gas Alliance“) napovedala partnerstvo za prehod s fosilnih goriv
- začela izvajati nov načrt partnerstva za zmanjšanje emisij metana, da bi dodatno pospešila zmanjšanje teh emisij, povezanih s proizvodnjo in porabo energije iz fosilnih goriv
- objavila prvo dvoletno poročilo o preglednosti, ki je pomemben mejnik pri izvajanju Pariškega sporazuma
Podnebni ukrepi znotraj EU
Evropski zeleni dogovor je strategija EU za rast, zato bomo še naprej izpolnjevali svoje cilje in izvajali vso zakonodajo. Naš cilj je preoblikovati EU v pravično in uspešno družbo s sodobnim in konkurenčnim gospodarstvom ob hkratnem doseganju neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Novi čisti industrijski dogovor za Evropo bo prispeval k razogljičenju industrije in ustvarjanju novih zelenih delovnih mest po vsej Uniji.
Z veljavno podnebno in energetsko zakonodajo EU je Unija na dobri poti, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % in do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Evropska komisija bo kot naslednji vmesni korak predlagala cilj 90-odstotnega zmanjšanja neto emisij do leta 2040, s čimer bo spremenila evropska podnebna pravila. Evropa izpolnjuje svoje obljube, da bo oblikovala zeleni prehod v korist ljudi, industrije in narave.
Prispevek Ekipe Evropa k svetovnemu podnebnemu financiranju
Za uspešno obvladovanje podnebne krize moramo emisije zmanjšati povsod po svetu. EU sklepa partnerstva z državami v razvoju, da bi jim zagotovila podporo, ki jo potrebujejo za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
EU, njene države članice in Evropska investicijska banka skupaj največ prispevajo k javnemu podnebnemu financiranju gospodarstev v razvoju. Leta 2023 so prispevale 28,6 milijarde evrov za podnebno financiranje iz javnih virov in mobilizirale dodaten znesek v višini 7,2 milijarde evrov zasebnega financiranja.
EU je prav tako še vedno zavezana, da bo prispevala k cilju razvitih gospodarstev, da bodo do leta 2025 iz različnih virov skupaj letno zbrala 100 milijard ameriških dolarjev za podporo našim partnerjem.
Poleg tega strategija EU Global Gateway spodbuja javne in zasebne naložbe v infrastrukturo, zeleno energijo, izobraževanje in raziskave kot način za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ZN in zavez iz Pariškega sporazuma.
