Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022

Zaradi hitrega razvoja geopolitičnih razmer je poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022 še toliko bolj nujno. Pod naslovom „Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah“ prinaša v prihodnost usmerjen in celovit pogled na vzajemno učinkovanje dvojnega prehoda do leta 2050.

Oba prehoda sta na vrhu politične agende EU, njuno vzajemno delovanje pa bo imelo ogromne posledice za prihodnost. Čeprav sta po naravi različna in na oba vpliva posebna dinamika, si njuno povezovanje – tj. njuna zmogljivost medsebojne krepitve – zasluži podrobnejšo preučitev. Boljše razumevanje tega medsebojnega vplivanja je ključnega pomena za čim večjo okrepitev sinergij in zmanjšanje napetosti med njima. To je bistveno v sedanjih geopolitičnih razmerah, v katerih si EU prizadeva pospešiti tako zeleno kot tudi digitalno preobrazbo ter tako okrepiti odpornost in odprto strateško avtonomijo EU. Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022 zagotavlja v prihodnost usmerjeno analizo pomembne vloge digitalnih tehnologij ter vpliva geopolitičnih, gospodarskih, socialnih in regulativnih dejavnikov pri povezovanju obeh prehodov. Na podlagi te analize je v poročilu opredeljenih deset ključnih področij, na katerih bo potrebno ukrepanje.

Sporočilo temelji na poročilu Skupnega raziskovalnega središča o znanosti za politiko: Pot v zeleno in digitalno prihodnost. Ključne zahteve za uspešen dvojni prehod v Evropski uniji.

Ključne sinergije in napetosti

Med zelenim in digitalnim prehodom obstajajo močne sinergije:

• Digitalne tehnologije bi lahko imele ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti, zmanjševanju onesnaževanja in obnavljanju biotske raznovrstnosti. Na primer, osebno spremljanje izpostavljenosti onesnaževanju ali prispevanje k okoljskim podatkom in dostop do njih prek omrežij mikrosenzorjev in pametnih naprav bo ljudi opolnomočilo pri njihovih odločitvah.
• Z uresničevanjem zelenega prehoda se bo preoblikoval digitalni sektor. Na primer, z doseganjem podnebne nevtralnosti in energijske učinkovitosti podatkovnih centrov in infrastruktur v oblaku do leta 2030, vključno z zadostitvijo njihovemu povpraševanju po električni energiji s sončno ali vetrno energijo, se bo podprla ekologizacija tehnologij, kot so analitika velepodatkov, blokovna veriga ali internet stvari.

Vendar obstajajo tudi področja, na katerih bi lahko navedena prehoda negativno vplivala drug na drugega:

• Poraba energije bi se lahko povečala, če digitalne tehnologije ne bodo postale energijsko učinkovitejše. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je odgovorna za 5–9 % svetovne porabe električne energije. Ta bi se lahko še povečala, saj se povečuje uporaba blokovne verige, interneta stvari, platform, iskalnikov in konceptov virtualne resničnosti.
• Zaradi večje uporabe digitalnih tehnologij bi se lahko povečala količina elektronskih odpadkov in njihov vpliv na okolje. Do leta 2030 bi lahko ti dosegli 75 milijonov ton.
• Z napredkom na področju digitalizacije se bo povečala tudi poraba vode, npr. za hlajenje podatkovnih centrov ali proizvodnjo čipov.

Ključne tehnologije za tesno povezovanje

Če se digitalne tehnologije ustrezno upravljajo, lahko pomagajo ustvariti podnebno nevtralno in z viri gospodarno gospodarstvo in družbo ter prihraniti vire v ključnih gospodarskih sektorjih, ki so odgovorni tudi za večino sedanjih emisij toplogrednih plinov v EU.

	Digitalizacija energije: digitalne tehnologije lahko zagotovijo potrebne podatke za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na bolj razčlenjeni ravni in blizu realnemu času. Napovedovanje proizvodnje energije in povpraševanja po njej se lahko izboljša z digitalnimi tehnologijami, novimi senzorji, satelitskimi podatki in blokovno verigo.
	Okolju prijaznejši prevoz: digitalizacija in umetna inteligenca bosta spodbudili tudi oblikovanje učinkovitejših rešitev na področju multimodalne mobilnosti, kot sta „mobilnost kot storitev“ ali „prevoz kot storitev“. Nova generacija baterij in digitalnih tehnologij, kot je internet stvari, bo omogočila velik premik k bolj trajnostni mobilnosti za različne načine prevoza, od potniškega prevoza do prevoza s težkimi tovornimi vozili ali letalskega prevoza.
	Spodbujanje podnebne nevtralnosti industrije: s pametnimi števci in senzorji bi se lahko povečali energijska učinkovitost in učinkovitost materialov v proizvodnji. Z digitalnimi dvojčki (virtualna predstavitev predmeta) bi se lahko izboljšale sistemske zasnove, preskušali novi proizvodi, spremljalo in zagotavljalo preventivno vzdrževanje, ocenjeval življenjski cikel proizvodov in izbrali optimalni materiali.
	Ekologizacija stavb z digitalizacijo: s podatki in tehnologijami, kot je informacijsko modeliranje, bi se lahko izboljšale dolgoročne izbire v fazi zasnove in povečala energijska učinkovitost sektorja. Razpoložljivost anonimiziranih podatkov, pametne naprave in vedenje potrošnikov bodo omogočili ciljno usmerjene naložbe v prenove.
	Pametnejše in okolju prijaznejše kmetijstvo: z digitalnimi senzorji v povezavi z vesoljskimi podatki, ki temeljijo na storitvah, bi se lahko prihranili voda in energija, hkrati pa bi se zmanjšala uporaba pesticidov in gnojil. Digitalne platforme, ki olajšujejo lokalno distribucijo in preprečujejo razmetavanje s hrano, bi lahko spodbudile lokalno proizvodnjo in skrajšale verige potrošnje.

Vloga geopolitičnih, gospodarskih, socialnih in regulativnih dejavnikov

Uspeh tesnega povezovanja dvojnega prehoda bo odvisen tudi od geopolitičnih, gospodarskih, socialnih in regulativnih pogojev, pod katerimi poteka. Sedanji geopolitični premiki, ki jih je povzročila ruska vojaška agresija na Ukrajino, sprožajo nov občutek nujnosti, da se pospeši dvojni prehod ter okrepita odpornost in odprtost EU. Prav tako povečujejo potrebo po zagotavljanju dostopa do kritičnih surovin, ki so potrebne za dvojni prehod in pri katerih je EU še vedno zelo odvisna od tretjih držav.

Za zeleni in digitalni prehod bo treba tudi prilagoditi gospodarske politike EU, da bi dosegli več trajnostnosti in okrepili krožnost. Ključnega pomena bodo naložbe zasebnega in javnega sektorja v trajnostne projekte. Ocenjuje se, da bi bilo lahko za dvojni prehod do leta 2030 potrebnih najmanj približno 650 milijard EUR letno.

Poleg tega bosta v središču obeh prehodov pravičnost in cenovna dostopnost, da bosta koristila vsem Evropejcem, sektorjem in regijam v Evropi in zunaj nje. Ljudje z nizkimi in srednjimi dohodki so bolj ranljivi za učinek dvojnega prehoda v smislu delovnih mest, dostopa do digitalnih javnih storitev ter višjih cen energije in blaga. Z dvojnim prehodom se bodo korenito spremenili tudi trgi dela ter znanj in spretnosti. EU bo morala ob prehodih poskrbeti za okrepitev socialne in ekonomske kohezije.

Nazadnje, za omogočanje tesnega povezovanja obeh prehodov bo pomembna vloga EU kot svetovne standardizacijske sile, da bi zaščitili potrošnike EU pred netrajnostnimi proizvodi ali postopki ter zagotovili, da se v mednarodnih standardih spoštujejo etični standardi EU in njeni standardi glede trajnostnosti.

Področja ukrepanja za uspešno povezovanje obeh prehodov

V poročilu o strateškem predvidevanju je opredeljenih deset področij ukrepanja, ki so potrebna za okrepitev priložnosti in zmanjšanje morebitnih tveganj, povezanih z vzajemnim delovanjem zelenega in digitalnega prehoda do leta 2050.

1. Krepitev odpornosti in odprte strateške avtonomije v sektorjih, ki so ključni za dvojni prehod, na primer prek dela opazovalnice EU za kritične tehnologije.
2. Okrepitev zelene in digitalne diplomacije z izkoriščanjem regulativne in standardizacijske moči EU ob hkratnem promoviranju vrednot EU in spletanju partnerstev.
3. Strateško upravljanje oskrbe s kritičnimi materiali in blagom s sprejetjem dolgoročnega sistemskega pristopa, da se prepreči nova past odvisnosti.
4. Utrditev ekonomske in socialne kohezije s povečanjem socialne zaščite in krepitvijo socialne države.
5. Prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bodo ustrezali hitro spreminjajočim se tehnološkim in socialno-ekonomskim razmeram, ter podpora mobilnosti delovne sile med sektorji.
6. Mobilizacija dodatnih naložb v nove tehnologije in infrastrukturo, ki so primerne za prihodnost.
7. Razvoj okvirov za spremljanje, namenjenih merjenju blaginje, ki ni osredotočeno zgolj na BDP.
8. Zagotavljanje za prihodnost primernega regulativnega okvira za enotni trg, ki bo spodbujal trajnostne poslovne modele in vzorce potrošnje.
9. Krepitev globalnega pristopa k določanju standardov in izkoriščanje prednosti prvega na trgu, ki jo ima EU na področju konkurenčne trajnostnosti.
10. Spodbujanje trdnega okvira za kibernetsko varnost in varno souporabo podatkov, da se med drugim zagotovi, da lahko kritični subjekti preprečijo motnje, jih vzdržijo in si opomorejo od njih.