Postavitev temeljev za odpornejši zdravstveni sistem
Uredba o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje, ki jo je Svet sprejel 24. oktobra 2022, zagotavlja, da bo EU imela:
- zanesljiv sistem načrtovanja pripravljenosti in celovitejši sistem spremljanja
- boljše zmogljivosti za natančno oceno tveganj in ciljno usmerjeno odzivanje
- trdne mehanizme za skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov
- možnost sprejemanja skupnih ukrepov na ravni EU za obvladovanje prihodnjih čezmejnih groženj za zdravje
Hkrati bo okrepljeni Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poleg izdajanja priporočil državam članicam glede pripravljenosti na grožnje za zdravje gostil novo mrežo odličnosti referenčnih laboratorijev EU ter vzpostavil zdravstveno projektno skupino EU za hitro ukrepanje na področju zdravja v primeru resnejšega izbruha bolezni.
Evropska agencija za zdravila (EMA) je bila okrepljena tudi glede pripravljenosti na krize in kriznega upravljanja na področju zdravil in medicinskih pripomočkov. Agencija zdaj lahko pozorno spremlja in blaži pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov med večjimi pretresi in izrednimi razmerami v javnem zdravju, olajšana pa je tudi hitrejša odobritev zdravil, ki bi lahko zdravila ali preprečevala bolezen, ki povzroča krizo v javnem zdravju.
Ta nova pravila dopolnjujejo evropsko zdravstveno unijo in vzpostavljajo močan pravni okvir za izboljšanje zmogljivosti EU na ključnih področjih preprečevanja, pripravljenosti, spremljanja, ocenjevanja tveganj, zgodnjega opozarjanja in odzivanja.
Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA)
Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) Evropske komisije pripravlja, proizvaja in naroča zdravstvene protiukrepe pred zdravstveno krizo in med njo.
HERA si bo prizadevala:
- izboljšati usklajevanje zdravstvene varnosti v EU v času krize in pred njo
- povezovati države članice EU, industrijo in ustrezne deležnike
- pripravljati, proizvajati, naročevati, kopičiti in pravično razdeljevati zdravstvene protiukrepe
- krepiti globalno strukturo za odzivanje na izredne zdravstvene razmere
Od ustanovitve je ta organ ustanovil strokovno skupino za različice COVID-19, ki spremlja mutacije koronavirusa, opravil nakupe cepiv proti opičjim kozam, vzpostavil EU FAB – mrežo stalno pripravljenih zmogljivosti za proizvodnjo cepiv in zdravil, ki jo bo mogoče aktivirati v primeru prihodnjih kriz, – ter začel ustvarjati zaloge opreme in zdravil za primere kemičnih in jedrskih groženj. Opredelil je tudi tri prednostne nevarnosti za zdravje, ki zahtevajo usklajevanje ukrepov na ravni EU v okviru zdravstvenih protiukrepov.
To so:
- patogeni, pri katerih je veliko možnosti za nastanek pandemije
- kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti
- nevarnosti, ki izhajajo iz protimikrobne odpornosti
Stanje zdravstvene pripravljenosti
Komisija je leta 2023 objavila drugo poročilo o stanju pripravljenosti na področju zdravja. V tem letnem pregledu so izpostavljeni ukrepi EU, sprejeti po pandemiji COVID-19 za odzivanje na čezmejne grožnje za zdravje. V poročilu za leto 2023 je navedeno, da je cepljenje še vedno odločilnega pomena za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Med najbolj perečimi grožnjami za zdravje pa je obravnavano vprašanje antimikrobične odpornosti. Nevarnosti zaradi živalskih bolezni in vse večji vplivi podnebnih sprememb na zdravje predstavljajo še dva velika izziva, ki ju poročilo izrecno izpostavlja, pri čemer je poudarjen pomen pristopa „eno zdravje“ pri spopadanju s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami za zdravje.