Kmetje so ključni za našo sedanjost in prihodnost
Evropski agroživilski sektor zagotavlja 450 milijonom evropskim državljanom dostop do varne, zdrave in cenovno dostopne hrane.
Kmetje v EU so ključni za samooskrbo Evrope s hrano ter predstavljajo pomembno gonilo zaposlovanja in trajnostne rasti na podeželskih območjih. Močno si prizadevajo za naš skupni zeleni prehod, vendar se hkrati spopadajo z različnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in konkurenca na globalnem trgu. V izjemno zahtevnih razmerah, kot so pandemija, energetska kriza, posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini in visoka inflacija, so pokazali izjemno odpornost.
Sodelovati moramo z vsemi, ki kmetujejo v EU, da bi si zagotovili preskrbo s hrano za prihodnost. Naši kmetje se soočajo z vse večjimi izzivi: zato želimo začeti strateški dialog o prihodnosti kmetijstva EU. Prepričana sem, da sta kmetijstvo in varstvo naravnega sveta lahko medsebojno usklajena, saj potrebujemo oboje.
Začetek strateškega dialoga
Zaradi vse večjih izzivov želi EU na najboljši način in ob upoštevanju njihovih potreb podpreti kmete v EU in temu ustrezno prilagoditi kmetijske politike EU.
Za uresničitev teh ciljev in kot je napovedala v govoru o stanju v Uniji septembra 2023, je predsednica Komisije Ursula von der Leyen začela strateški dialog o prihodnosti kmetijstva.
Evropska komisija si prizadeva povezati kmete, lastnike lokalnih trgovin z živili, evropske trgovce na drobno, potrošniške organizacije, skupine za zaščito okolja, finančne institucije in akademsko skupnost, da bi razpravljali o idejah in potrebah kmetov.
Ukrepi EU na področju kmetijstva
Evropska komisija je leta 2023 vzpostavila petletni sistem podpore za kmete v obliki nove skupne kmetijske politike (SKP). V ta namen so bila poleg spodbud za pomoč kmetom pri uvajanju bolj trajnostnih in odpornejših praks dodeljena sredstva v višini 300 milijard evrov. Kmetje bodo prejeli dodatno podporo za svoj prispevek pri shranjevanju ogljika.
Države članice bodo v svojih strateških načrtih SKP namenile dodatno podporo tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Tako bo denimo več kot 10 % neposrednih plačil EU, ki predstavljajo 4 milijarde evrov letno, prerazporejenih v korist malih kmetij. Povečali smo tudi nujno pomoč v primeru naravnih nesreč in cenovnih šokov.
Samo v letu 2023 je Evropa najbolj prizadetim kmetom zagotovila izredno pomoč v višini več kot 500 milijonov evrov.
Komisija je v odziv na pomisleke kmetov predstavila možnosti za zmanjšanje upravnega bremena za kmete v EU. V pripravi so tudi ukrepi za izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi in krepitev boja proti nepoštenim trgovinskim praksam. Pripravila je tudi dve anketi: v prvi lahko kmetje in manjši dobavitelji v celotni prehranski verigi izmenjajo stališča o svojih izkušnjah z nepoštenimi trgovinskimi praksami, z drugo pa želi Komisija zbrati mnenja kmetov o poenostavitvi nekaterih pravil in postopkov.
