Zaradi staranja prebivalstva in pogostega pešanja duševnih in psihosocialnih zmožnosti starejših oseb ter vse večjega števila invalidov vseh starosti čedalje več odraslih potrebuje pravno varstvo ali pravno podporo pri uveljavljanju svojih osebnih ali finančnih interesov. Te osebe se soočajo z različnimi težavami v čezmejnih primerih (npr. kadar mora njihov zastopnik zapreti bančni račun v tujini ali kadar se je na zaščitni ukrep, ki ga je sprejelo sodišče ene države, treba sklicevati v drugi državi).
Komisija je 31. maja 2023 predstavila dva zakonodajna predloga za rešitev težav, s katerimi se v čezmejnih primerih soočajo te osebe in njihovi zastopniki:
- uredba, ki bo urejala čezmejne primere za varstvo odraslih oseb med državami EU;
- sklep Sveta, ki bo države EU obvezal, da pristopijo k Haaški konvenciji o mednarodnem varstvu odraslih oseb iz leta 2000.
Predloga bosta določila enotna pravila za čezmejne primere v zvezi z varstvom odraslih, izboljšala pravno varnost, zmanjšala stroške in trajanje čezmejnih postopkov ter zaščitila pravice odraslih, vključno z njihovo pravico do samostojnosti.
Čezmejni primer pomeni, da sta v isto zadevo vključeni dve državi. Odrasla oseba denimo živi v državi A, vendar ima lastnino, kot je hiša ali bančni račun, v državi B, ali pa potuje v državo B in tam potrebuje zdravstveno oskrbo.
Katere osebe so zajete v predlogih Komisije
Predlog Komisije zajema odrasle osebe, ki zaradi invalidnosti ali osebne nezmožnosti ne morejo varovati svojih interesov. Invalidnost ali nezmožnost je lahko trajna ali začasna, fizične ali psihosocialne narave (npr. motnja v duševnem razvoju, psihiatrična motnja), lahko je povezana s starostno boleznijo, kot je Alzheimerjeva bolezen, ali pa je posledica zdravstvenega stanja, denimo kome.
Da se jim zagotovi varstvo in podpora pri uveljavljanju njihove pravne sposobnosti, lahko za te osebe velja varstveni ukrep, ki ga izda sodišče ali upravni organ, ali pa imajo podporo tretje osebe (zastopnika), ki jo imenujejo vnaprej (s pooblastilom za zastopanje) za upravljanje svojih interesov. Kadar se takšne odrasle osebe znajdejo v čezmejni situaciji, se bodo težave, povezane z več kot eno državo, reševale na podlagi določb predlogov Komisije. Ta pravila zagotavljajo, da jim bo pravno varstvo, ki ga uživajo v eni državi, dostopno tudi v drugi. Prispevala bodo k zaščiti njihovih pravic, vključno s pravico do avtonomije in dostopa do pravnega varstva.
Predloga bosta olajšala tudi čezmejne zadeve med zastopniki odraslih oseb ter drugimi osebami in subjekti.
Uporaba predlogov
Zakonodajni sveženj sestavljata predlog Komisije za uredbo, ki se bo uporabljala v državah EU, in predlog sklepa Sveta, ki bo države EU obvezal, da pristopijo k Haaški konvenciji z dne 13. januarja 2000 o mednarodnem varstvu odraslih oseb.
Predlagana uredba bo določila skupna pravila o pravosodnem sodelovanju v čezmejnih zadevah v EU. Pravila bodo opredelila mednarodno pristojnost sodišč in organov, ki sprejemajo ukrepe, katero pravo se uporablja v posamezni zadevi in kako se ukrepi, sprejeti za varstvo odraslih oseb, priznavajo v drugih državah EU. V uredbi bodo določena tudi pravila o tem, katero pravo se uporablja v zvezi s pooblastilom za zastopanje in kako jih uveljaviti v tujini. Nadalje bo opredelila pravila glede sodelovanja med organi držav članic ter o obvezni digitalni komunikaciji, evropskem potrdilu o zastopanju in medsebojno povezanih registrih.
Haaška konvencija o mednarodnem varstvu odraslih oseb iz leta 2000 je mednarodna konvencija, ki zagotavlja pravni okvir za mednarodno varstvo odraslih oseb na ravni držav pogodbenic. Doslej je h Konvenciji pristopilo 12 držav članic EU ter Švica, Monako in Združeno kraljestvo (samo Škotska). Na podlagi predloga Komisije za sklep Sveta bodo morale k njej pristopiti vse ostale države EU (razen Danske), vendar jo bodo države EU uporabljale le za države pogodbenice, ki niso članice EU, ne pa tudi vzajemno.
Zato bo zakonodajni sveženj zajemal standardna pravila o varstvu odraslih oseb v čezmejnih primerih ter med državami EU in na mednarodni ravni z drugimi državami, ki so že ali še bodo postale pogodbenice Konvencije. Enotni pravni okvir bo obravnaval težave, s katerimi se soočajo odrasle osebe v čezmejnih primerih, kakor tudi obstoječe vrzeli in nedoslednosti pri pravnem varstvu odraslih oseb. Tako bo prispeval k boljšemu varstvu pravic odraslih oseb, okrepil pravno varnost in predvidljivost v čezmejnih zadevah, izboljšal učinkovitost in skrajšal čezmejne postopke v zvezi z varstvom odraslih oseb.
Razmerje med predlogi in pravom držav članic EU
Predlogi ne vplivajo na nacionalno zakonodajo držav EU o varstvu odraslih oseb (npr. pravila, ki urejajo vrste varstvenih ukrepov in njihove posledice, pooblastila, ki jih ima lahko zastopnik odrasle osebe, njihove omejitve itd.).
Predlogi vključujejo le pravila, ki se bodo uporabljala v čezmejnih primerih, in denimo odgovarjajo na naslednja vprašanja:
- Katera nacionalna sodišča so pristojna za sprejetje ustreznih ukrepov za varstvo odrasle osebe?
- Katero nacionalno pravo se bo uporabljalo za varstvo odrasle osebe, ki ima vezi z več kot eno državo?
- Kako doseči, da bi ukrepi za varstvo odrasle osebe ali pooblastilo za zastopanje veljali v drugih državah?
- Kako lahko organi različnih držav sodelujejo in si izmenjujejo informacije v zvezi z varstvom odraslih oseb?
Kaj sledi
Predloga bosta zdaj preučila in obravnavala Evropski parlament in Svet.
Predlog uredbe morata sprejeti Evropski parlament in Svet. Uredba se bo začela uporabljati 18 mesecev po njenem sprejetju. Države članice bodo nato imele na voljo štiri dodatna leta, da vzpostavijo svoje komunikacijske kanale v elektronski obliki, in pet let, da vzpostavijo register ter ga povežejo z registri drugih držav članic.
Sklep Sveta bo sprejel Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Države članice bodo nato imele na voljo dve leti časa za uskladitev s sklepom Sveta in pridružitev Haaški konvenciji o mednarodnem varstvu odraslih oseb iz leta 2000.
Dokumenti