Posvetovanje
V skladu z minimalnimi standardi Evropske komisije o sodelovanju in odprtosti za mnenja zainteresiranih strani, predstavljenimi v smernicah za boljše pravno urejanje, je bila razvita obsežna strategija posvetovanja, da se zagotovi velika udeležba v celotnem političnem ciklu te pobude.
Ta strategija temelji na kombinaciji javnega posvetovanja in ciljno osredotočenih posvetovanj. Evropska komisija je zbrala širok in uravnotežen nabor stališč o tem vprašanju, tako da je vsem zadevnim stranem (podjetjem, potrošnikom, nacionalnim organom, pravnikom in akademski sferi) ponudila priložnost, da so lahko izrazile svoje mnenje.
Obširni posvetovalni postopek je zajel javno posvetovanje, posebna posvetovanja, namenjena ključnim deležnikom in državam EU, ter ankete potrošnikov in podjetij.
1. Javno posvetovanje
2. Posebna posvetovanja, namenjena ključnim deležnikom:
a. Skupina za posvetovanje z deležniki v zvezi s pravili o varstvu potrošnikov pri spletnem in digitalnem nakupovanju (v nadaljnjem besedilu: skupina za posvetovanje z deležniki) je bila ustanovljena v začetku leta 2015 in je bila sestavljena iz 22 organizacij, ki so zastopale široko paleto interesov; od potrošnikov, malih in srednjih podjetij, trgovcev na drobno, e-trgovcev, spletnih platform, proizvajalcev, pravnih strokovnjakov, strokovnjakov za trženje do razvijalcev in ponudnikov vsebin. Skupina za posvetovanje z deležniki je Komisiji pomagala opredeliti problematična področja, na katerih bi lahko odpravili ovire v zvezi s pogodbenim pravom pri spletnih nakupih digitalnih vsebin in potrošniškega blaga ter razpravljali o možnih rešitvah. Skupina se je med januarjem in oktobrom 2015 sestala sedemkrat.
b. Delavnice z državami EU: Organizirane so bile tri delavnice z državami EU. Na prvi delavnici (5. junija 2015) se je razprava osredotočila na splošni pristop, ki ga mora sprejeti Komisija v zvezi z novo pobudo, in na najpomembnejša vprašanja pogodbenega prava na področju digitalnih vsebin.
Druga delavnica (6. julija 2015) je bila namenjena razpravi o vprašanjih v zvezi s spletno prodajo potrošniškega blaga. Na tretji delavnici (6. oktobra 2015) so podrobneje razpravljali o osnutku pravil, ki jih pripravljajo službe Komisije. O relevantnih vprašanjih se je razpravljalo tudi z nacionalnimi izvršilnimi organi na sestanku Odbora za sodelovanje na področju varstva potrošnikov (28. aprila 2015) in nacionalnimi organi, pristojnimi za potrošniško politiko, na sestanku mreže potrošniške politike (5. in 6. maja 2015).
c. Organiziranih je bilo več dvostranskih srečanj z državami EU, ki so začele pripravljati zakonodajo o digitalnih vsebinah. Poleg tega so potekala dvostranska strokovna srečanja z drugimi državami EU.
d. Podskupina za enotni digitalni trg pri Evropski posvetovalni skupini za potrošnike, sestavljena iz 12 predstavnikov nacionalnih organizacij za varstvo potrošnikov, je pripravila priporočila o tem, kako odpraviti ovire v zvezi s pogodbenim pravom pri spletnih nakupih digitalnih vsebin in potrošniškega blaga. Podskupina se je zlasti zavzela za spremembo direktive o prodaji potrošniškega blaga in garancijah ter direktive o nedovoljenih pogojih. Poudarila je tudi potrebo po boljšem izvrševanju zakonodaje in opozorila, da za spletne in nespletne transakcije ne bi smeli uporabljati dveh različnih ureditev.
e. Od junija do avgusta 2015 so bili opravljeni poglobljeni pogovori s podjetji, ki se ukvarjajo oz. jih zanima čezmejno e-poslovanje v različnih državah EU.
3. Ankete potrošnikov in podjetij
Komisija je opravila neposredno anketiranje potrošnikov, in sicer je v okviru strategije za enotni digitalni trg leta 2015 izvedla dve anketi, s katerima je želela opredeliti glavne čezmejne ovire za enotni digitalni trg:
- Anketo potrošnikov je izvedla v vseh 28 državah EU. Več kot 23 tisoč anketirancev je odgovorilo na vprašanja o svojih izkušnjah pri spletnih nakupih potrošniškega blaga in digitalnih vsebin v državah EU (ter na Norveškem in Islandiji) in v okviru čezmejnega nakupovanja. Komisijo je zanimalo tudi mnenje potrošnikov o tem, kako vidijo možnosti in razloge, ki spodbujajo ali zavirajo čezmejne in domače spletne nakupe.
- Anketo podjetij je izvedla v 26 državah EU. 8 705 anketirancev je izpolnilo vprašalnik o svojih (čezmejnih in domačih) dejavnostih na področju spletne prodaje in nakupov, izkušnjah pri čezmejni spletni prodaji in nakupih, težavah, s katerimi se srečujejo, in glavnih razlogih, da nimajo čezmejne spletne prodaje.
V okviru gospodarske študije o potrošniških izdelkih z digitalnimi vsebinami so 1 000 potrošnikov v vsaki od 15 držav EU spraševali o vrsti težav, ki so jih imeli pri nakupu digitalnih vsebin. Komisija je v vsaki od 15 izbranih držav EU opravila tudi neposredne pogovore z 20 do 30 podjetji. Podjetja, vključno z MSP, so morala opredeliti ključne težave, s katerimi se srečujejo pri prodaji/dobavi digitalnih vsebin potrošnikom doma in čez mejo.